Energetski ministri EU zamrznili pogovore o omejitvi cene plina

Energetski ministri držav članic Evropske unije (EU) so v četrtek zasedali v Bruslju. Na mizi so imeli sveženj ukrepov za zajezitev energetske krize na stari celini. Podprli so vse ukrepe z izjemo omejitve zgornje cene zemeljskega plina na nizozemskem vozlišču TTF, glavni evropski borzi za sklepanje terminskih pogodb za ta energent.

"Ministri so dosegli politični dogovor," je po srečanju v četrtek dejala evropska komisarka za energijo Kadri Simson in dodala, da upa, da bo uradni dogovor mogoče skleniti v prihodnjih tednih. "Še vedno manjka en del – orodje za reševanje nihanja cen." Energetski ministri držav članic so se dogovorili o svežnju, ki vključuje krepitev mehanizma skupnega nakupa plina, omejevanje nestanovitnosti cen znotraj dneva in omogočanje hitrejšega izdajanja dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije, poroča Bloomberg. Naslednji sestanek energetskih ministrov naj bi potekal 13. decembra.

Ukrep ni bil potrjen, saj se nekaj držav zavzema za znižanje zgornje meje za omejitev cene plina; med njimi je tudi Slovenija. "Za Slovenijo bi bila sprejemljiva dinamična zgornja omejitev cene pri 150 evrih na megavatno uro;" je dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Slovenska delegacija se po besedah ministra zavzema za dinamično zamejevanje cene navzgor, ki je dovolj nizko in obenem dovolj nad trenutno tržno ceno, da lahko pod to zamejitvijo prihaja do ponudbe in povpraševanja, poroča STA. "S tem bomo stabilnost in zanesljivost delovanja ter tudi dobave zemeljskega plina še naprej ohranjali na enaki ravni," je povedal.

Kakšen ukrep cenovne kapice je pripravila Evropska komisija?

Evropska komisija je predlagala omejitev cene zemeljskega plina na 275 evrov za megavatno uro. Cena za megavatno uro po enomesečni terminski pogodbi na nizozemskem vozlišču TTF trenutno znaša dobrih 128 dolarjev. Mejo, ki jo je postavila Evropska komisija, je cena plina presegla zgolj v šestdnevnem obdobju avgusta, ko so bile cene rekordno visoke. Postavlja se torej vprašanje, ali bi bil pri tej višini cenovne kapice mehanizem sploh kdaj uporabljen.

Ukrep bi bil namreč lahko sprožen le, če bi cena zemeljskega plina na nizozemskem vozlišču TTF presegla mejo 275 evrov za megavatno uro v obdobju dveh tednov. Hkrati bi morala biti cena 58 evrov višja od cene utekočinjenega zemeljskega plina v obdobju desetih dni.

Gre za kompromis komisije, ki želi na tak način ustreči državam, ki popolnoma nasprotujejo cenovni kapici, saj bi lahko po njihovem mnenju ogrozil dobavo energenta v Evropo.

Evropska komisarka za energijo Kadri Simson je dejala, da je ukrep pripravljen za ekstremni scenarij, če bi cene ponovno izrazito poskočile. Rusija je že zagrozila, da bo ustavila dotok zemeljskega plina v Evropo po plinovodu, ki teče čez ukrajinsko ozemlje. Evropske države so medtem napolnile svoje plinohrame skoraj do konca, kar naj bi omogočalo relativno mirno zimo.

 

Članek pripravljen s pomočjo novinarjev Bloomberga: Ewe Krukowske in Alberta Nardellija.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar