Do 10. novembra naj bi bila znana usoda srednjih in velikih podjetij pri nas. Do takrat naj bi namreč vlada predstavila ukrepe za zamejitev drobnoprodajnih cen elektrike in plina za srednje in velike porabnike, napoveduje infrastrukturni minister Bojan Kumer. Z interventnim zakonom bo vlada prehitela Evropsko komisijo, ki bo odločitev sprejela do 24. novembra.
Po Kumrovih besedah želi vlada gospodarstvu dati "jasne in znosne usmeritve za naslednje leto", kot je povedal v okviru razprave Energetski prehod Slovenije. Veliko podjetij je bilo namreč kritičnih zaradi odlašanja z ukrepi, saj težko predvidijo poslovanje v naslednjem letu. Ukrepe vladni skupini za plin in elektriko pripravljata skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS).
"Ne glede na odločitev Evrope, da bo ta dodatni premislek naredila do 24. novembra, v Sloveniji ne bomo čakali. Z interventnim zakonom bomo pohiteli," je dejal minister.
Preberi še
Preveč plina v Evropi? Tankerji z LNG čakajo na uvoznih terminalih
Terminske pogodbe za cene plina upadajo in so blizu najnižje vrednosti od junija.
27.10.2022
Cena plina pod stotimi evri za megavatno uro
Visoka raven uvoza utekočinjenega zemeljskega plina je pripomogla k povečanju zalog.
24.10.2022
Hrvaška proti energetski draginji namenila devetkrat več kot Slovenija
Ob upoštevanju velikosti BDP pomoč največji delež predstavlja na Hrvaškem, in sicer več kot devet odstotkov BDP.
21.10.2022
Nemčija popustila: Voditelji EU podprli omejevanje cen plina
Voditelji so zahtevali tudi ukrepe za preprečitev ekstremnih skokov cen in uporabo vzvoda skupne nakupne moči.
21.10.2022
S 1. novembrom vstopa v veljavo regulirana cena daljinskega toplotnega ogrevanja
Po seji vlade je minister Kumer sporočil, da so sprejeli sklep o regulaciji cen za odjemalce daljinskega ogrevanja, in sicer za osnovne šole, vrtce, zdravstvene domove in 130 tisoč gospodinjstev. Gre za tiste odjemalce, ki se ogrevajo s pomočjo sistemov, katerih glavni vhodni energent je zemeljski plin. Regulacija ne velja za Ljubljano.
"Razširili smo zaščitene odjemalce na vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, za katere bo začela 1. novembra veljati regulirana cena," je na novinarski konferenci pojasnil Kumer. "Enako bo veljalo za gospodinjstva – v Mariboru bo mesečni prihranek posameznega gospodinjstva po regulaciji cen znašal 122,25 evra, na Jesenicah 146,16 evra, 183,49 evra v Trbovljah in 122,79 evrov na mesec v Novi Gorici."
Glede pomoči podjetjem je minister dejal, da vlada razmišlja v smeri, da bi "s povračili stroškov na mesečni ravni, ki ga sedaj izvaja gospodarsko ministrstvo, nadaljevali tudi v naslednjem letu".
Kumer je še dodal, da je skrb, da bi plina zmanjkalo, odveč, saj so evropski plinohrami skoraj polni.
V katero smer bodo šli ukrepi Bruslja?
Evropska komisija bo predlagala omejitev cen plina z uporabo dinamičnega mehanizma, ki bi lahko začel veljati to zimo. Ob tem ostajajo dvomi, ali bo mehanizem uveljavljen pravočasno glede na začetek kurilne sezone in kakšen vpliv bodo imele takšne omejitve na preusmerjanje plinskih dobav stran od Evrope.
Države članice Evropske unije (EU) so letos namenile več kot 500 milijard evrov za zaščito državljanov in podjetij pred energetsko draginjo. Če upoštevamo še poroštva za energetske družbe in nacionalizacijo družb, številka preseže 710 milijard evrov, kažejo podatki poročila skupine strokovnjakov Bruegela in Bloomberga. To je le 90 milijard evrov manj od programa zadolževanja EU za pomoč regiji pri okrevanju po pandemiji covida-19.
Največ so za boj proti energetski draginji namenili v Nemčiji – več kot 200 milijard evrov. Zato so bili deležni tudi kritik, da načrt ogroža solidarnost v bloku. Tudi sicer v komisiji delijo mnenje, da mora Evropa delovati skupaj; podanih je bilo tudi več pobud za skupne nakupe utekočinjenega plina.
.webp){kind=icon}
