Vlada ter sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides sta se v stavkovnem sporazumu, s katerim se je vlada izognila stavki v že tako preobremenjenem zdravstvu, dogovorila o oblikovanju ločenega plačnega stebra. Mladi zdravniki ob tem opozarjajo na dolgo obdobje do uvedbe sprememb, stranka Levica pa meni, da ukrep ne bo vplival na najnižje zdravniške plače in da gre za odstop od enotnega plačnega sistema.
Vlada se je v sporazumu zavezala, da do aprila oblikuje ločen plačni steber in ga do junija vloži v zakonodajni postopek ter da pritiski drugih sindikatov javnega sektorja ne bodo vplivali na ločeno obravnavo zdravstva. Fides je v zameno obljubil, da do poteka rokov ne bo sprožil stavke. Če vlada do dogovorjenih rokov ne bo izpolnila zahtev, bo morala pokriti nadomestila plač za stavko zdravnikov in zobozdravnikov.
"Sklenili smo zgodovinski sporazum, ki po našem mnenju pomeni začetek prepotrebnih in nujnih sprememb v zdravstvenem sistemu," je ob podpisu sporazuma dejal minister za zdravstvo Danijel Bešič Loredan.
Preberi še
Izračun: Za zdravje v življenju v povprečju plačamo 380 tisoč evrov!
Slovenec s povprečno plačo vsako leto prispeva več kot tri tisoč evrov za zdravstvene prispevke, dodatno še 420 evrov letno za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in v povprečju 400 evrov za stroške pri zasebnikih.
24.10.2022
Bodo premije dopolnilnega zavarovanje še višje? Minister ne dovoli
Zaradi višjih stroškov bi zavarovalnice, ki pri nas ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, želele dvigniti premije.
24.10.2022
Cilj je priti do zdravstvenega sistema, v katerem bo v ospredju pacient, je še dodal. Medtem na to osrednje mesto čaka 130 tisoč državljanov, ki nimajo osebnega zdravnika.
Miselni preboj ali prazne obljube?
Pri Fidesu so sprejeti sporazum opisali kot miselni preboj in prvi korak k celoviti rešitvi javnega zdravstvenega sistema, medtem ko skupina Mladi zdravniki Slovenije – ki ločen plačni steber podpira – ne verjame obljubam vlade.
"Glede zaveze o vzpostavitvi posebnega plačnega stebra smo skeptični, saj je časovnica do končnega rezultata zelo dolga. Do takrat gre lahko za cel seznam stvari narobe, pa če se omejimo samo na notranjepolitično dogajanje," menijo mladi zdravniki.
V skupini, ki predstavlja okrog 1.500 mladih zdravnikov od skupno štiri tisoč, se sicer strinjajo s Fidesom, da sta ureditev plač in nagrajevanje najboljših predpogoj za rešitev ostalih težav v zdravstvu.
"Nekonkurenčni delovni pogoji so ključni pospeševalec divje privatizacije zdravstva. Če jo bomo dopustili, bo zdravstvena oskrba postala ne le manj kvalitetna, pač pa tudi bistveno dražja, kot bi stala ureditev plačila za delo zdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah," opozarjajo.
Mladi zdravniki: Plače zdravnikov se nižajo v primerjavi s povprečno plačo
V času pogajanj med Fidesom in vlado so pri Mladih zdravnikih Slovenije pripravili analizo, v kateri so primerjali plače zdravnikov s povprečno in minimalno slovensko plačo od leta 2008, ko je bil uveden enotni plačni sistem v javnem sektorju. Ugotavljajo, da so v tem času zdravniške plače znižale v primerjavi s povprečno in minimalno plačo.
Če je leta 2008 bruto plača specialista z vsemi napredovanji znašala trikratnik povprečne bruto plače, danes taista plača predstavlja dvakratnik povprečne plače. Povprečna bruto plača je leta 2008 znašala dobrih 1.300 evrov, danes pa okrog dva tisoč evrov, kar je 46-odstotna rast. Medtem je po podatkih mladih zdravnikov v letu 2008 specialist z vsemi napredovanji prejel 4.244 evrov bruto plače, novembra letos pa 4.138 evrov.
Ob 27-odstotni inflaciji v tem obdobju bi bilo za vrnitev razmerja na raven iz 2008 treba plače vsem zaposlenim v zdravstvu dvigniti za osem plačnih razredov, ugotavljajo.
Mladi zdravniki Slovenije
"Razmerja z minimalno in povprečno plačo so se popolnoma spremenila," pravijo mladi zdravniki. "Pripravnik ima sedaj le eno tretjino več od minimalne plače, specializant pa ima začetno plačo komaj nad povprečno."
"Akutno nezadovoljstvo med (tudi mladimi) zdravnicami in zdravniki ostaja na račun porušenega razmerja med zdravnikovo odgovornostjo in pripadajočim plačilom," menijo tudi pri Fidesu.
Kaj pa dodatki?
V javnosti pogosto burijo duhove pregovorno visoki dodatki, ki se izplačujejo v zdravstvu. UKC Ljubljana je bil po sodnem sporu časniku Mladina primoran posredovati seznam 50 zaposlenih, ki so v času epidemije covida-19 prejeli najvišje koronske dodatke. Danes objavljeni seznam kaže, da so bili izplačani dodatki od 42 tisoč do 84 tisoč evrov na posameznega zaposlenega na seznamu.
"Zdravniki nimajo posebnih dodatkov, temveč tiste, ki veljajo za vse v sistemu plač v javnem sektorju ter v kolektivni pogodbi. Hkrati zdravniki povprečno opravijo bistveno več od povprečnih 40 tedenskih ur ter velik delež ur izven klasičnega delovnega časa (ponoči, konec tedna, prazniki), kar je pogosto spregledano ob predstavitvi njihovih prihodkov," odgovarjajo pri Fidesu.
Mladi zdravniki so v svoji primerjavi z minimalnimi in povprečnimi plačami upoštevali bruto plačo zdravnikov za 40-urni delavnik, višina dodatkov pa po njihovem mnenju v tej debati ni ključnega pomena.
"Po naših informacijah so dodatki za ves javni sektor enaki (delovna doba, nočno delo ipd.) in nebistveni – vsaj pri plačah mladih zdravnikov se delovna doba ne pozna kaj dosti," odgovarjajo pri skupini mladih zdravnikov in dodajajo, da plačilo za dežurstva ter delo za vikende in praznike težko štejejo med dodatke.
V Levici opozarjajo na plačna nesorazmerja in konec enotnega plačnega sistema
Na sporazum so se s svojo analizo odzvali tudi v koalicijski stranki Levica, ki v sporazumu med vlado in Fidesom vidi konec enotnega plačnega sistema in povečanje plačnih nesorazmerij. Prva postavka sicer ni skrivnost, saj so ravno to kot glavno pridobitev izpostavljali pri Fidesu.
"To je prvi premik k razgradnji enotnega plačnega sistema. Do zdaj se ni zgodilo, da bi katera koli vlada na to pristala," je sporazum komentiral predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.
V Levici ugovarjajo točki, ki določa ločeno obravnavo zdravstva tudi ob nasprotovanju drugih sindikatov javnega sektorja. "To je v nasprotju z dogovori z ostalimi sindikati, po katerih se spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju sprejemajo s soglasjem vseh sindikatov," so zapisali v sporočilu za javnost.
Nasprotujejo tudi odpravi plačnega stropa, ki jo želi Fides. "Kot glavni način za doseganje dviga povprečne plače lobirajo za odpravo stropa za najvišje plačne razrede, kar ne bo niti najmanj vplivalo na najnižje zdravniške plače, tako zdravnikov kot ostalih v zdravstvu," ocenjujejo. "Pri tem ne smemo pozabiti, da so si prav vodilni v Fidesu izplačevali najvišje koronske dodatke v letih 2020 in 2021."
Levica
Ob tem dodajajo, da ne nasprotujejo prenovi enotnega plačnega sistema ali željam mladih zdravnikov po višjih plačah. Nasprotujejo pa povečanju plačnih nesorazmerij v korist tistih, "ki že tako prejemajo vrtoglave zneske", so dejali.
Tudi Mladi zdravniki Slovenije priznavajo, da plačna nesorazmerja ostajajo. "Minister za zdravje v medijih izpostavlja, da so problem ter unikum v svetu, vendar za njihovo odpravo ni storil še ničesar, pa smo to pričakovali že ob sprejetju interventnega zakona o zdravstvu," pravijo.
.webp){kind=icon}
