Nacionalizacija Petrola? Minister Kumer ni opravil nobenega sestanka

Potem ko je premier Robert Golob nakazal na morebitno nacionalizacijo katerega od energetskih podjetij, je infrastrukturni minister Bojan Kumer za Dnevnik povedal, da ne bi bilo nič narobe niti s povečanjem državnega deleža v Petrolu, v katerem ima država približno tretjinski delež. Izkazalo se je namreč, da država pripravlja dokapitalizacijo našega največjega trgovca s plinom Geoplin, kjer ima četrtinski delež. S tem bi lahko postala njegova večinska lastnica.

Minister Kumer je ob tem še povedal, da ključna energetska in infrastrukturna podjetja nikoli ne smejo biti nedržavna oziroma premalo državna. "Zaradi pomena teh podjetij mora imeti država zadosten vpliv v njih. V preteklosti smo na to premalo pazili," je dejal za Dnevnik.

Za pojasnilo glede povečanja državnega deleža v Petrolu smo se obrnili tudi na ministrstvo, od koder so sporočili, da je minister komentiral trenutno stanje glede na pretekle odločitve, in poudarili, da bi bilo z vidika lažjega obvladovanja energetske krize v sedanjih razmerah zagotovo lažje, če bi država imela v strateških energetskih družbah večji vpliv.

"Izjavo je potrebno razumeti kot aktualen splošen komentar. Minister ni pristojen za upravljanje kapitalskih naložb in na to temo tudi ni opravil nobenega sestanka," so ministrove besede pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. Za upravljanje kapitalskih naložb je v skladu z veljavno zakonodajo odgovoren Slovenski državni holding v okviru sprejetih strategij upravljanja in potrjenih letnih načrtov upravljanja.

"Vedeti moramo, da nič od tega še ni na mizi," je bil za 24ur v ponedeljek zvečer zadržan Golob, medtem ko je dodal, da so v proračunu za to zagotovili sredstva, če bi bila dokapitalizacija potrebna. V B-bilanci proračuna, torej na računu finančnih terjatev in naložb, so rezervirali 750 milijonov evrov. "Sam verjamem, da bo Geoplin eno izmed teh podjetij, težko pa govorim o ostalih podjetjih," ocenjuje Golob, saj da bo Geoplin težko izplaval iz rdečih številk brez državne pomoči.

V Petrolu ne vedo, o čem govori Kumer

Zakaj bi država želela povečati svoj delež v Petrolu, ne vedo niti v Petrolu. O tem se z vlado predhodno tudi niso pogovarjali. "Lastniki odločajo, kaj se bo zgodilo z njihovimi lastniškimi deleži. Hkrati ocenjujemo, da je trenutna lastniška struktura povsem ustrezna. Tudi naša izpostavljenost do Geoplina ni velika," so za Bloomberg Adria povedali v Petrolu, ki ima v naložbenem portfelju približno 50 družb.

Iz Petrola so sporočili, da nameravajo ostati ponudnik energije na tem trgu, hkrati pa pravijo, da jih bodo aktualni ukrepi v tekočem poslovnem letu kljub morebitni odškodnini s strani vlade močno prizadeli. 

S 15,9 milijona evrov EBITDA v lanskem letu Geoplin predstavlja 6,5 odstotka Petrolovega EBITDA, pri čemer ne upoštevamo morebitnih medsebojnih poslov. 

Lahovnik: Nobenega razloga ni za podržavljanje Petrola

"Nobenega razloga ni za podržavljanje Petrola, kjer je država največja, ne pa tudi večinska lastnica, kar je dobro," meni ekonomist Matej Lahovnik. Empirične raziskave po njegovih navedbah namreč kažejo, da je korporacijsko upravljanje v državnih družbah zaradi vpletanja politike veliko slabše kot v zasebnih družbah oziroma v družbah v mešani lasti.

"Takšne izjave o podržavljanju Petrola brez dodatnih podrobnih pojasnil o razlogih lahko škodijo ugledu države v očeh domačih in tujih investitorjev," je jasen Lahovnik. Petrol tudi kotira na borzi, zato je bila ministrova izjava po njegovem mnenju še bolj nenavadna in je povzročila nepotrebne špekulacije med investitorji. 

Hiter in jasen je bil namreč odziv Petrolovih delničarjev na vladne insinuacije. Cena delnice je tako upadla z dobrih 500 evrov konec julija na trenutnih 354 evrov, torej za dobrih 30 odstotkov. 

Pri nameri države glede Petrola več neznank

Tudi gospodarski analitik Goran Novković ni povsem prepričan, zakaj bi država želela povečati delež v Petrolu. "Verjetno bi lahko bil eden od razlogov tudi nadzor nad cenami energentov, pri čemer je v tej krizi že prišlo do nekaj navzkrižij interesov med družbo in vlado, pa ne samo v tej vladi, ampak tudi v predhodni," ugiba analitik.

Po besedah Novkovića se tu zastavlja mnogo vprašanj: Ali bi vlada vstopila transparentno ali ne, ali bodo namero delničarji potrdili in ali bo država kasneje kot prevladujoči lastnik korektno obravnavala interese malih delničarjev. "Prednost začasnega podržavljanja je, da država lažje kontrolira cene, v tem primeru energentov. Slabost pa je potencialna možnost oškodovanja delničarjev, če pride do nasprotja interesov med državo in zasebnimi interesi delničarjev," ocenjuje Novković.

Hkrati ostaja jasen, da bi morale biti gospodarske družbe pri upravljanju neodvisne od države ne glede na to, ali je država večinski lastnik. Po zakonu pa je treba zagotoviti enakopravnost zasebnega delničarja. "To bo verjetno največji izziv, če pride do začasnega povečanja deleža v teh podjetjih. Vprašanje za zakladnike državnega premoženja pa je, ali ima država zadostna sredstva," še dodaja Novković.

Novković: Gre za začasno povečanje deleža države

Pri dokapitalizaciji Geoplina bi moral kot 75-odstotni večinski lastnik sodelovati tudi Petrol, a tega ne želi, navajajo pri portalu Necenzurirano. V letošnjem letu, ki ga zaznamuje energetska kriza, je Petrol beležil sto milijonov nižje prihodke zaradi cenovne kapice, prvo polletje pa zaključil s 27 milijoni evrov izgube.

"Ključno je, da ne gre za klasično nacionalizacijo, pač pa za začasno povečanje deleža v družbi Geoplin. Zato bi bilo pomembno, če je to začasno, da vlada natančno pove, kakšen bo izhod države iz te naložbe," poudarja Novković. Ob tem sicer dodaja, da je namera vlade razumljiva, saj smo v času velike energetske negotovosti. "Varnost z oskrbo z energenti ima z vidika nacionalnega interesa absolutno prednost."

Primeri nacionalizacije v času kriznih razmer se pojavljajo tudi v razvitih državah, medtem poudarja Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete, ki v tem kontekstu spomne na ZDA v času finančne krize leta 2008 in postopanje nemške vlade v trenutni energetski krizi. "V tem primeru bi bile nekatere začasne nacionalizacije v energetskem sektorju tudi pri nas smiselne, če olajšajo običajne finančne pomoči podjetju in intervencije na trgu."

V prvih šestih mesecih leta naj bi Geoplin po informacijah portala Necenzurirano ustvaril okrog deset milijonov evrov dobička. Kakšne so projekcije poslovanja za drugo polovico leta, ko so cene plina zaradi omejitev dobav iz Rusije dosegale zgodovinske rekorde, ni znano.

Iz Geoplina so pred časom sporočili, da "glede na zaostrene in negotove geopolitične razmere v zadnjem obdobju" iščejo še dodatne nabavne vire zemeljskega plina. O morebitni dokapitalizaciji naj bi delničarji Geoplina odločali oktobra.

Burger: Nacionalizacija bi morala biti zadnja možnost

"Nacionalizacija bi morala biti zadnja možnost, saj se državno lastništvo v podjetjih ni izkazalo za smotrno, zlasti v Sloveniji," je kritičen ekonomist s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Anže Burger. Meni še, da bi morala država v sodelovanju z evropskimi partnerji najprej poskrbeti za zagotovitev zadostne dobave plina, zagotoviti alternativne energente, kjer je to možno, sprostiti cene ali jih zamrzniti na višjem nivoju, da se spodbudi porabnike k varčevanju.

Problema razpoložljivosti in cene plina sama nacionalizacija ne bo rešila, dodaja Burger.  "Tudi če država poveča svoj delež v Geoplinu, bo še vedno morala kriti razliko med administrativno in tržno ceno plina. Država bi se za prevzem Geoplina morala verjetno dodatno zadolžiti, kar je problematično v kontekstu dvigovanja ključnih in tržnih obrestnih mer," meni Burger.

Kot poudarja, sedanje zamrznjene cene onemogočajo delovanje Geoplina in drugih dobaviteljev, saj morajo prodajati plin po nižjih cenah od nabavnih, kar vodi v nelikvidnost in izgube. "V primeru Geoplina to neposredno škodi Petrolu, ki je skoraj tričetrtinski lastnik Geoplina. Namesto podržavljenja bi lahko država kompenzirala Geoplin za razliko med dobavno in prodajno ceno plina," meni Burger.

Pri nacionalizaciji, če do nje pride, je po njegovih besedah treba poskrbeti, da ne bo prišlo do preplačila Petrolovega deleža (kar bi pomenilo oškodovanje davkoplačevalcev) ali prodaje pod ceno (kar bi pomenilo oškodovanje ostalih 68 odstotkov delničarjev Petrola). "To ni trivialno," pravi in poudarja, da pravni red Evropske unije omejuje delovanje države tako v vlogi nacionalizatorja (z vidika Geoplina) kot v vlogi prodajalca deleža v državnem podjetju (z vidika Petrola). V obeh primerih mora delovati kot zasebni operater z vidika cene in upravljanja gospodarske družbe, sicer se upoštevajo evropska pravila za državne pomoči.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar