Golob: Zagotovljena sredstva za morebitno nacionalizacijo podjetij

Nemčija bo zaradi energetske krize, ki preti Evropi, kmalu lastnica ogromne energetske družbe. Zvezna vlada je v sredo sporočila, da želi prevzeti skoraj celoten Uniper. "Čisto možno je, da bo v kratkem, v roku naslednjega meseca, morala tudi Slovenija nacionalizirati kakšno podjetje. Ne gre za socializem ali komunizem, ampak reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti," je v parlamentu povedal premier Robert Golob.

Golob je pred poslance stopil zarade obravnave rebalansa proračuna, ki je danes na dnevnem redu v državnem zboru. Tako je vlada v bilanci proračuna B (na računu finančnih terjatev in naložb) rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo ta potrebna. Premier je ob tem omenil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. 

Kot smo že poročali, vlada s predlogom rebalansa povečujejo odhodke proračuna za okoli 600 milijonov evrov, na rekordnih 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov, približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. 

"Takšnih ukrepov nacionalizacije v energetskem sektorju bi lahko bilo še več, ker morajo države intervenirati zaradi neverjetno visokih cen energije, ki jih ni mogoče prenesti na potrošnike," je za televizijo Bloomberg povedal predsednik Evropske investicijske banke Werner Hoyer. "To je verjetno nekaj, kar bomo spremljali še kar nekaj časa."

Nacionalizacija podjetij ni dolgoročna rešitev

Čeprav se je največje evropsko gospodarstvo odločilo za nacionalizacijo energetskega velikana, svetovalno telo vlade ocenjuje, da dolgoročno ne bi smelo ostati tako. "V trenutnih razmerah je nacionalizacija politično razumljiva," je za Süddeutsche Zeitung dejal predsednik komisije za preprečevanje monopolov Jürgen Kühling. Ob tem je opozoril, da ta korak ne sme biti dolgoročna rešitev. ''Nato se je treba vrniti k tekmovanju. Cilj ne sme biti ustvarjanje trajnega državnega plinskega monopola. Konkurenca je pomembna za delovanje energetskih trgov," meni Kühling.

Razlog za prevzem je popolna ustavitev pogodbeno dogovorjene dobave plina iz Rusije. Uniper je moral plin nabavljati drugje, kar je bilo predrago. 

Z reševanjem Uniperja zgodbe še ni konec. Trenutno potekajo tudi pogovori o prihodnosti Sefe, hčerinske družbe ruskega državnega podjetja Gazprom, ki je že pod državnim skrbništvom. Tudi plinski trgovec VNG iz Leipziga potrebuje denar – tako kot mnoga druga energetska podjetja. VNG je že zaprosil za državno pomoč.

Evropa za primerjavo plačuje sedemkrat več za plin kot ZDA, kar že vpliva na konkurenčnost stare celine. Zaradi večjega uvoza plina se manjša trgovinski presežek držav, ob tem pa se dražijo cene pri industrijskih proizvajalcih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar