V razpravi novela gradbenega zakona: 'Nagrajuje se kršitelje in s tem črno gradnjo'

Še dober teden je v javni razpravi novela gradbenega zakona, ki med drugim poenostavlja legalizacijo nekaterih nelegalnih objektov.

Po veljavni zakonodaji se za vse nelegalne stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1968, šteje, da imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, novela zakona pa presečni datum prestavlja na 25. junij 1991. O predlogu novele zakona, ki je v strokovni javnosti požel ogromno kritik, smo se pogovarjali z arhitektko Mimo Suhadolc.

Ustavno sodišče je konec lanskega leta zadržalo izvajanje 146. člena gradbenega zakona. To pomeni, da številni lastniki svojih objektov do končne odločitve sodišča ne morejo legalizirati. Zdaj je v javni razpravi novela tega zakona, konkretno tudi prej omenjenega člena. Ali predlagane spremembe rešujejo nastali zaplet?

Zadržanje omenjenega člena s strani ustavnega sodišča najverjetneje ni glavni razlog za spreminjanje zakona, saj novela v ta člen ne posega, temveč ga ohranja v nespremenjeni obliki. Je pa res, da do končne odločitve ustavnega sodišča lastnikom takšnih stavb omejuje možnosti legalizacije, zato je ta odločitev sodišča verjetno povzročila zamik presečnega datuma, ki ga omenjate. Vendar pa predlagana sprememba po mojem mnenju ni ustrezna. Sprememba namreč pomeni, da se šteje, da imajo vse stavbe, zgrajene pred 30. aprilom 2004, pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje.

To pomeni, da so legalizirane samodejno, brez kakršnih koli dokazil, razen dokazila o obstoju objekta. Pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje takšne stavbe izenači z legalno zgrajenimi, čeprav je šlo za popolnoma drugačen postopek. Če gradbeno dovoljenje pomeni dovoljenje za gradnjo objekta z določenimi lastnostmi na točno določeni lokaciji, pa je uporabno dovoljenje potrdilo, da je stavba primerna za uporabo, da izpolnjuje predpisane zahteve: ali je stavba statično odporna in stabilna ter požarno varna, če se omejim na najpomembnejše.

Pri legalnih gradnjah se izpolnjevanje teh zahtev dokazuje z ustreznimi načrti in izjavami udeležencev gradnje, ki to s podpisom potrjujejo in so za resničnost svojih izjav tudi kazensko odgovorni. Pri samodejni legalizaciji je ta del popolnoma izpuščen in kot laik ob nakupu nimate informacij glede tega, kako varna, in ne nazadnje tudi varčna je stavba.

DepositPhotos

Kako bi vi rešili zagato s črnimi gradnjami?

Vsekakor je pomembna preventiva, torej intenzivnejše delo gradbene inšpekcije, ki bi preprečevala nove črne gradnje. Sicer se pa strinjam, da je za obstoječe nelegalne stavbe treba poiskati ustrezne rešitve, saj ne moremo vseh črnih gradenj kar porušiti, ker jih je preprosto preveč. Predvsem bi morali biti podatki o tem, na kakšen način je bila neka stavba dovoljevana in grajena, navedeni v vsem dostopnih uradnih evidencah.

Če danes neko stavbo preverite v katastru nepremičnin, boste lahko razbrali na primer leto obnove oken in ali ima stavba dvigalo ali optični priključek. Ne morete pa izvedeti niti, ali ima potrebna dovoljenja, še manj pa, ali je dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev. Kupci se tega, da v takšnih primerih kupujejo mačka v žaklju, najverjetneje niti ne zavedajo, kar je še dodatna težava. Takšne stavbe vsekakor ne bi smele imeti uporabnega dovoljenja, pa tudi izdajanje gradbenega dovoljenja stavbi, ki je že zgrajena, ni preveč smiselno, saj je gradbeno dovoljenje za izgradnjo nekega objekta.

Po mojem prepričanju bi morali za te objekte izdati drugačno odločbo, z drugačnim nazivom, ki bi lastniku sicer zagotavljala, da se objekt ne bo rušil, obenem pa omejila posege le na vzdrževalna dela in takšne posege, ki bi vzpostavili stanje, skladno z vsemi predpisi.

Dejansko to pomeni, da so takšni objekti, ki bodo zdaj ‒ če bo takšen zakon sprejet ‒ legalizirani, ob denimo naravnih katastrofah, ki smo jih bili deležni lani, enako obravnavani kot tisti, ki so bili zgrajeni po vseh predpisih …

Ja, tudi to je ena velika težava. Legalizacija tako ali drugače sporno grajenih objektov pomeni tudi to, da so takšne stavbe ob naravnih katastrofah, kot so poplave in potresi, obravnavane enako kot popolnoma legalno zgrajene stavbe. In so torej prav tako upravičene do državne pomoči, čeprav so njihovi lastniki med gradnjo kršili predpise. Koliko takšnih objektov bi bilo legaliziranih, je sicer težko oceniti. A 24 let, za kolikor se presečni datum zamika, je kar dolgo obdobje.

Verjetno bi takšne spremembe lahko dale tudi drugačne signale družbi. Recimo v slogu, zakaj bi gradil po predpisih, če bom lahko prej ali slej legaliziral objekt. Se strinjate?

S takšno zakonodajo se v resnici nagrajujejo kršitelji in s tem črno gradnjo. Tisti, ki gradi po črki zakona, mora poleg stroškov same gradnje, plačati še marsikatere stroške, tudi stroške projektiranja, pa tudi sami postopki pridobivanja dovoljenj so precej zamudni. Po drugi strani pa legalizacije, za katere ne potrebujete zahtevne projektne dokumentacije, potekajo relativno hitro in so tudi cenejše. Saj se še spomnimo razkošne sušilnice sadja, ki jo je na Obali zgradil znani Slovenec in za katero je bila sicer izdana odločba o odstranitvi ‒ a je danes v skladu z zakonom legalizirana kot stanovanjski objekt. To je napačno sporočilo ljudem.

Ustavno sodišče je med drugim pred sedmimi leti odločilo, da bivalnih objektov, ki so sicer zgrajeni na črno, ni mogoče porušiti. Takrat je v obrazložitvi napisalo, da gre za nesorazmeren ukrep …

S tem se lahko tudi strinjam. A kot rečeno, takšni objekti bi morali imeti v katastru stavb opombo, da so bili zgrajeni brez ustreznih dovoljenj in tako naprej. Zagotovo jih je treba evidentirati, a jih je treba vpisati tako, da bo nedvoumno jasno zapisano, za kakšno stavbo gre, kako je zgrajena, ali morebiti stoji na poplavno ogroženem območju in tako naprej. 

Bi črne gradnje, preden postanejo legalne, treba dodatno obdavčiti?

Po mojem mnenju da, saj dejansko povzročajo posredne družbene stroške. Pri načrtovanju prostora je poleg smotrne porabe prostora pomembna tudi smotrna poraba sredstev za izvedbo potrebne komunalne in družbene infrastrukture. Stroški komunalnega opremljanja zemljišč so na primer dražji, kadar gre za razpršeno gradnjo, ki jo je tudi nemogoče vpeti v sistem javnega transporta ter zagotoviti bližino šol, vrtcev trgovin itd.

Poleg razpršene gradnje pa je problematična tudi prevelika pozidanost, ki pa jo povzročajo neskladne gradnje znotraj strnjenih naselij, to pa so nelegalni prizidki in nadstrešnice vseh vrst. Prevelika stopnja pozidanosti oziroma še bolj splošno pokritosti zemljišč namreč povzroča zmanjšanje zelenih površin v naseljih, kar med drugim vpliva na vodni krog, vse skupaj pa pomembno poslabšuje lokalne posledice podnebnih sprememb.

Kar se tiče davkov: po zdaj veljavni zakonodaji mora lastnik črne gradnje ob legalizaciji plačati le enkratno nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo, ki pa se ob samodejni legalizaciji sploh ne zaračunava. Takšnim objektom bi bilo po mojem mnenju treba zaračunavati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo v minimalni vrednosti za vsak dan njihovega obstoja. Če bi uvedli, kot ste rekli, dodatno dajatev za te objekte, bi imele nelegalne stavbe nižjo tržno vrednost, izmikanje predpisom pa malo manj privlačno. Poleg tega bi lahko s tem davkom, če temu tako rečemo, pristojni lahko zbrali dovolj sredstev za rušitev predvsem nelegalnih stavb, zgrajenih v zadnjem obdobju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar