Analizirali smo nakupe stanovanj v 11 novejših ljubljanskih soseskah. Želeli smo namreč izvedeti, ali so ti nakupi opravljeni z gotovino ali s pomočjo stanovanjskega posojila.
Kako so Slovenci v zadnjih letih kupovali stanovanja v znanih ljubljanskih soseskah in stavbah? Preverili smo, kakšne cene v praksi dosegajo stanovanja v sodobnejših ljubljanskih soseskah, kakšne so cene za kvadratni meter, koliko nepremičnin je bilo kupljenih z gotovino in koliko s posojili. Tam, kjer so bile nepremičnine financirane s stanovanjskimi krediti, smo preverili, kakšna so posojila. Kako se kupci zadolžujejo, kakšne obrestne mere plačujejo in kako dolgo obdobje?
Prečesali smo javne baze – kupoprodajne posle in zemljiškoknjižna stanja – v naslednjih 11 ljubljanskih soseskah:
Preberi še
Andraž Brilli: Ljubljana bi potrebovala tisoč novih stanovanj na leto
V Sloveniji primanjkuje velikih institucionalnih vlagateljev, ki bi sistematično gradili stanovanja in jih pošiljali na trg.
23.08.2022
Kako se primerjajo cene stanovanj v prestolnicah regije Adria
V Ljubljani najdražja nova stanovanja dosežejo deset tisoč evrov za kvadratni meter, v Zagrebu pet, v Beogradu pa 9.500 evrov.
22.08.2022
Manj oglasov za prodajo stanovanj v Ljubljani, cena stagnira
Pripravili smo analizo oglasov za prodajo stanovanj in oglaševanih cen, ki se objavljajo na nepremicnine.net.
26.07.2022
Merimo utrip: Cene ljubljanskih stanovanj se ob polletju umirjajo
Prihodnje dogajanje na trgu nepremičnin bo odvisno od razpleta aktualnih težav, ki so večinoma povezane z inflacijo, meni Andraž Brilli iz Capital Genetics, kjer pripravljajo monitoring trga.
05.07.2022
- Belle vie Tivoli (Spodnja Šiška)
- Devana park (Hradetskega cesta)
- Eko Srebrna hiša (Dunajska cesta 144)
- Rezidenca Luwigana (Karlovška cesta 10)
- Modra vila (Regentova cesta 31)
- Situla (Vilharjeva cesta)
- Sončne terase (Rožna dolina, cesta XI 8)
- Vila blok v Rožni dolini (Rožna dolina, cesta XV 50)
- Vzorčna hiša (Ježkova ulica 1)
- Zelena Šmartinka (Šmartinska cesta 56)
- Zelene Jarše (Jelinčičeva ulica 10)
V omenjenih soseskah smo pregledali približno 550 transkacij. Večina stanovanj, ki smo jih analizirali – 65,9 odstotka – nima vpisanih hipotek. Večina kupcev je fizičnih oseb, teh je 84,7 odstotka, pravnih pa 15,3 odstotka. Preverili smo, kdo so kupci in med njimi našli veliko znanih imen.
Podrobnejše podatke in analizo za posamezne soseske bomo objavili v ločenih člankih v prihodnjih dneh. V analizah bomo prikazali, kakšno je razmerje med vrednostjo posojila in vrednostjo nepremičnine, kakšna je ročnost stanovanjskih posojil in kakšne so obrestne mere.
Za rabljena stanovanja več kot 3.600 evrov
Za rabljen kvadratni meter v Ljubjani so morali kupci v drugem četrtletju v povprečju odšteti 3.644 evrov, medtem ko so v prvem četrtletju povprečne cene znašale 3.606 evrov za kvadratni meter, kažejo preliminarni polletni rezultati, ki jih pripravlja Capital Genetics.
Glede na velikost stanovanj se cene razlikujejo skoraj za tisoč evrov na kvadratni meter. Za kvadrat garsonjere je treba odšteti 3.905 evrov, medtem ko je povprečna cena za kvadratni meter trisobnega ali večjega stanovanja 3.383 evrov.
Glede na lokacijo so rabljena stanovanja še vedno najdražja v središču mesta, kjer povprečna cena presega 3.900 evrov na kvadrat, sledijo stanovanja na Viču, kjer je cena za kvadrat v povprečju dosegla 3.786 evrov. Najcenejša so stanovanja v Mostah, kjer cena na kvadratni meter v povprečju znaša 3.386 evrov.
Izrednega, povečanega povpraševanja po nepremičninah je konec
''Za trg opažamo, da se je predvsem umiril oziroma stabiliziral. Izrednega, povečanega povpraševanja po nepremičninah, ko se je kar čez noč vse prodalo in so stranke same dvigovale ceno, je konec. Treba pa je vedeti, da je bila to izredna situacija,'' komentira aktualno stanje Branko Potočnik, nepremičninski posrednik pri agenciji Insa. Kot poudarja, je šlo predvsem za investicijske nakupe.
''To je posledica bodisi izplačanih kovidnih dodatkov bodisi črpanja izredno ugodnih posojil," pravi. Ob tem dodaja, da so se zadolževale tudi stranke, ki posojil niso potrebovale. Posojila so bila namreč precej ugodna. Takšni nakupi so se nanašali predvsem na manjša stanovanja, namenjena oddaji, ugodna posojila pa so vplivala tudi na druge nepremičnine.
Večina kupcev ni investitorjev
Analiza ljubljanskih sosesk je pokazala, da sta bili dve tretjini stanovanj kupljeni z gotovino. Seveda je to prikaz stanja v analiziranih soseskah; praksa drugje je lahko drugačna. Nepremičninski posrednik Branko Potočnik ocenjuje, da je 90 odstotkov nakupov opravljenih s posojili, le kakšnih deset odstotkov z gotovino. "Več je plačil s posojili, tudi pred pandemijo so bili krediti ugodni. Toda trenutne razmere so drugačne, visoka inflacija bo prisilila ljudi, da gotovino pretopijo v kaj drugega,'' meni Potočnik. Meni tudi, da je večina kupcev takšnih, ki rešujejo svojo bivanjsko situacijo.
Lahko cene nepremičnin upadejo?
Marsikdo se zadnje čase sprašuje, ali lahko cene nepremičnin upadejo. ''Nemogoče se mi zdi, da bi ob devetodstotni inflaciji, nekajkratnem dvigu cen vseh energentov ter skokovitih podražitvah hrane in surovin cene nepremičnine drastično upadle," odgovarja nepremičninski posrednik Potočnik. Dvomi tudi v to, da bi 50 novih stanovanj, ki bi prišla na trg, lahko zamajalo trg.
Marskdo primerja današnje razmere z letom 2008, toda takrat je bilo povsem drugače, kot je danes, še poudarja. Do krize lahko pride le v primeru gospodarskega zloma, je prepričan. ''Verjetno se to ne bo zgodilo, če bo država v energetski krizi pomagala tako kot v epidemiji. Če ne bo prišlo do odpuščanj, tudi večjega upada cen ne bo."'