Čeprav so bila predvsem gospodarska združenja v javnosti kritična do predlaganih davčnih sprememb, ki jih je vlada v javno obravnavo poslala 3. junija, njihovih predlogov skoraj niso upoštevali. Ministrstvo za finance je največ pripomb prejelo na predlog novele zakona o dohodnini, ki jih je posredovalo okoli 160 deležnikov.
Javna obravnava, v kateri je bilo mogoče sporočiti mnenja, predloge in pripombe na prvi paket davčnih sprememb, je potekala do 3. julija. V novoobjavljenem predlogu na portalu e-demokracija so predlagatelji zapisali, da so bili komentarji javnosti delno upoštevani. Katere so torej upoštevali in vključili v vladni predlog?
Tri (kozmetične) spremembe
Predlog novele zakona o davčnem postopku je trenutno v medresorskem usklajevanju. "Tabela s pregledom predlogov, prejetih s strani javnosti, in obrazložitvami neupoštevanja je priloga vladnemu gradivu ob pošiljanju predloga zakona v vladno obravnavo, in ne že v fazi medresorskega usklajevanja," so nam pojasnili na finančnem ministrstvu.
Preberi še
Z vseh strani dežujejo kritike predlaganih davčnih sprememb
Odzive na predlagane spremembe smo zbrali na enem mestu.
08.07.2024
Javna obravnava končana: Največ pripomb na davčne spremembe normirancev
Vlada želi, da prvi paket davčnih sprememb začne veljati z letom 2025.
03.07.2024
Poglobljeno o davčnih spremembah: Kaj nas čaka, kdo bo na boljšem, česa ni
Državna sekretarka o selitvi podjetij v tujino: 'Davki verjetno igrajo pomembno vlogo, ne pa ključne'
06.06.2024
Davčni bombon za ključne kadre: Bo sprožil upor domačih ali prihod tujih?
Kaj pravniki menijo o shemi za privabljanje visokokvalificiranih kadrov?
04.06.2024
Nagrajevanje v startupih: 'Ministrstvo opcije obuja od mrtvih'
Sonja Šmuc, Dewesoft: 'Upamo, da bodo opcije na enak način kot startupom dostopne vsem podjetjem.'
04.06.2024
Glede omenjenega zakona so sicer upoštevali naslednje pripombe, prejete v javni objavi:
1. Črtanje predlagane splošne obveznosti elektronskega vlaganja vlog.
2. Upoštevanje obresti pri solidarno odgovornem davčnem zavezancu (nov 74.a člen, ki ureja upoštevanje predhodno zaključenega davčnega postopka, kadar davčni organ (naknadno) ugotovi, da je šlo za izogibanje ali zlorabo predpisov).
3. Črtanje predloga dopolnitve 135. člena z definicijo ogrožanja namena davčnega inšpekcijskega nadzora.
Novih meja sistema normiranstva prispele pripombe niso zamajale
Kot so poudarili na ministrstvu, se je večina prispelih pripomb nanašala na spremembe, ki so predvidene na področju obdavčitve normiranih espejev. 'Boj' proti tej obliki opravljanja dejavnosti je že ob izvolitvi napovedal minister Klemen Boštjančič. Trn v peti finančnega ministrstva, ki ga vodi, so predvsem 'najbogatejši' normiranci.
Glavna sprememba, ki so jo predvidevali v prvotnem predlogu in ostaja tudi v tem, je znižanje najvišje dovoljene meje prihodkov za obe vrsti espejev. Za polni espe bi se ta z zdajšnjih 100 tisoč evrov znižala na 60 tisoč evrov, za popoldanski espe pa s 50 na 30 tisoč evrov na letni ravni.
Čeprav ministrstvo za finance ugotavlja, da je trenutni sistem še posebno ugoden za popoldanske normirance in tiste z večjimi letnimi prihodki, je takih razmeroma malo. Med zavezanci, ki so ugotavljali davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, je nekaj več kot polovica polnih espejev.
Višina normiranih odhodkov pri tako imenovanih polnih normirancih za prihodke do 60 tisoč evrov je 80 odstotkov prihodkov. Pri normirancih, ki ne izpolnjujejo pogoja vključenosti v zavarovanje, pa se do 30 tisoč evrov prihodkov določijo normirani odhodki v višini 40 odstotkov. Za izstop iz sistema normiranih odhodkov povprečje prihodkov dveh zaporednih let ne sme presegati 60 tisoč evrov, 30 tisoč evrov oziroma 45 tisoč evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.
Čeprav ministrstvo ugotavlja, da je trenutni sistem še posebno ugoden za popoldanske normirance in tiste z večjimi letnimi prihodki, pa je takih razmeroma malo. Med zavezanci, ki so ugotavljali davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, je nekaj več kot polovica polnih espejev. Pri tem pa je bilo zavezancev s prihodki do 60 tisoč evrov približno 86 odstotkov zavezancev, od tega več kot polovica s prihodki do 30 tisoč evrov.
Poleg tega so v novem predlogu ohranili uvajanje obveznosti razkritja zneska prihodkov na letni ravni, doseženimi s povezanimi osebami in osebo, s katero je zavezanec v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Davčni bombon za ključne kadre ostaja
Vlada je sicer največ pozornosti namenila ugodnejši davčni shemi za privabljanje tujih visokokvalificiranih kadrov. Tudi v novem predlogu so ohranili predlagano shemo, ki bo prostovoljna, vanjo pa bodo lahko vključeni vsi, ki imajo plačo v višini najmanj dveh povprečnih plač in so rezidenti Slovenije.
Predlagajo, da se od izračunane davčne obveznosti odšteje znesek sedmih odstotkov bruto plače nadomestil na letni ravni za obdobje petih zaporednih davčnih let. Kljub kritikam predvsem iz vrst davčnih strokovnjakov, pa bodo morali vsi, ki bi bili vključeni v omenjeno shemo, izpolnjevati še dva pogoja: zaposleni pet let pred tem ne sme biti davčni rezident Slovenije in ne starejši od 40 let.
Kljub kritikam predvsem iz vrst davčnih strokovnjakov pa bodo morali vsi, ki bi bili vključeni v omenjeno shemo, izpolnjevati še dva pogoja: zaposleni pet let pred tem ne sme biti davčni rezident Slovenije in ne starejši od 40 let.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so zagovarjali, da se pri posebni osebni olajšavi za nove rezidente predlaga zvišanje odstotka davčnega kredita, odpravo starostne meje ter znižanje potrebne višine plače. Poleg tega so želeli, da se olajšava razširi tudi na domače strokovnjake, s čimer bi jih lahko zadržali v Sloveniji oziroma enako obravnavo z novimi rezidenti. Kot rečeno, tega vlada v novem predlogu ni upoštevala.
Da ta predlagani ukrep naslavlja ozko skupino delavcev, ki so mlajši od 40 let, ustvarjajo visoko dodano vrednost in delajo v tujini, so opozorili tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) in v AmChamu Slovenija.
Nagrajevanje z delnicami ostaja boniteta
Dva od "razvojno naravnanih" davčnih ukrepov, ki so jih pripravili na ministrstvu, se dotikata nagrajevanja delavcev. Čeprav predlog poenostavlja nagrajevanje z delnicami, pa davčna obravnava ostaja enaka.
Tako kot v prvotnem predlogu se za dohodke delavcev v inovativnih zagonskih podjetjih – bonitete v obliki deležev ali delnic – prestavlja trenutek izračuna davčne obveznosti od dohodka iz delovnega razmerja na trenutek odsvojitve teh delnic ali deležev oziroma na druge trenutke (prenehanje pogodbe o zaposlitvi, prenehanje, preoblikovanje delodajalca, ali ko se delodajalec ne šteje več za plačnika davka ali če je od pridobitve delnic ali deležev preteklo deset let). Prav tako so v predlogu ohranili pogoj, da mora biti podjetje vpisano v register inovativnih zagonskih podjetij.
Čeprav v gospodarstvu pozdravljajo vsako davčno razbremenitev nagrajevanja delavcev, pa so si želeli, da opcijsko nagrajevanje ne bi bilo opredeljeno kot boniteta.
"Upamo, da bodo opcije na enak način kot startupom dostopne vsem podjetjem, ki želijo tako motivirati in nagrajevati svoje zaposlene," je ob objavi predloga dejala Sonja Šmuc iz Dewesofta. Tudi v AmChamu Slovenija so pozdravili ugodnejšo davčno obravnavo za inovativna zagonska podjetja, vendar bi morali po njihovi oceni podobne ukrepe razširiti tudi na mala podjetja, ki sestavljajo 99 odstotkov celotnega gospodarstva.
Na ministrstvu so sicer prisluhnili delodajalcem in spremenili metodologijo obračuna bruto nagrade. Po novem bi bil za delodajalca obračun davkov in prispevkov za preostale dohodke zaposlenega ločen od obračuna za nagrajevanje z delnicami. Kljub temu na GZS ostajajo zadržani do predlaganih sprememb na področju nagrajevanja delavcev, kot so javnosti sporočili pretekli teden.
Uveljavljanje davčnih izgub po novem časovno omejeno
V GZS so se tudi jasno opredelili do še ene davčne spremembe, ki je morda ostala nekoliko v senci vseh drugih. Tako nasprotujejo skrajšanju obdobja časovnega omejevanja davčnih izgub za podjetja na pet let.
Kljub temu je ministrstvo v novem predlogu ohranilo omejitev pokrivanje davčnih izgub v naslednjih davčnih obdobjih (ki je po veljavnem sistemu neomejeno) na prihodnjih pet let, pri čemer se za že natečene davčne izgube to obdobje omeji na sedem prihodnjih let.
Določili so tudi prehodno ureditev za davčne izgube, nastale do vključno davčnega leta 2024, torej tudi za izgube iz davčnih let za več kot pet let nazaj. Določa se, da lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za te izgube v naslednjih sedmih davčnih letih, torej od davčnega leta 2025 do vključno davčnega leta 2031.
Ob predstavljenem prvem paketu davčnih sprememb so na ministrstvu obljubljali, da bo ta sprejet še letos, tako da bo lahko stopil v veljavo s prvim januarjem 2025. Zdaj predlagane davčne spremembe romajo v medresorsko usklajevanje, po napovedih pa naj bi vlada zakonske predloge potrdila septembra. Do konca leta jih mora potem po rednem postopku sprejeti državni zbor.