Davčni bombon za ključne kadre: Bo sprožil upor domačih ali prihod tujih?

Finančno ministrstvo je pretekli teden predstavilo predloge davčnih sprememb, včeraj pa je prvi paket poslalo v javno obravnavo, ki bo potekala do 3. julija. Čeprav bo morda večino najbolj prizadel davek na sladke in alkoholne pijače, je ministrstvo s spremembami želelo predvsem stopiti naproti zagonskim podjetjem ter slovenskim podjetjem pri privabljanju tujih visokokvalificiranih kadrov.

Kot smo poročali, so predlagali shemo, ki bo prostovoljna, vanjo pa bodo lahko vključeni vsi, ki imajo plačo v višini najmanj dveh povprečnih plač. Predlagajo, da se od izračunane davčne obveznosti odšteje znesek sedmih odstotkov bruto plače nadomestil na letni ravni. Vsi, ki bi bili vključeni v omenjeno shemo, bodo morali izpolnjevati še dva pogoja. Prvi je, da zaposleni pet let pred tem ni bil davčni rezident Slovenije, drugi pa, da ne sme biti starejši od 40 let.

Omenjeni pogoji so pritegnili pozornost nekaterih davčnih strokovnjakov. Odvetnik in davčni svetovalec v odvetniški pisarni CMS Ivan Kranjec nam je pojasnil, da država spodbude za zaposlovanje kvalificiranega kadra lahko zagotovi, da pomaga podjetjem ali posameznikom. Pri pomoči podjetjem je kot primer navedel olajšave za zaposlovanje mladih, starejših in invalidov. ''Takšne olajšave niso diskriminatorne, saj so namenjene podjetjem (in ne posameznikom) in so na voljo vsem podjetjem, ki tak kader zaposlujejo.''

Kaj bo z davčno ugodnostjo po izteku ukrepa, če bo posameznik Slovenijo zapustil?

Kranjec opozarja, da je pri pomoči posameznikom prag za diskriminatornost precej nižji. ''Menim, da je v predlogu zakona pomoč vezana na preveč osebnih okoliščin (izobrazba, višina plače, čas bivanja v tujini, rezidentski status in podobno), pri čemer so nekatere lahko povsem objektivne in posameznik nanje ne more vplivati.''

Meni, da bo predlog naletel na upor domačih izobraženih kadrov. Čeprav imajo lahko podobne osebne okoliščine (enaka izobrazba, plača, izkušnje, starost in podobno), a so bili v preteklosti rezidenti Slovenije in so tukaj plačevali dajatve, teh ugodnosti ne bodo imeli, je zapisal Kranjec.

Depositphotos

''Zanje je videti, kot da država zdaj nagrajuje nekoga, ki v preteklosti pet let v slovenski proračun ni prispeval ničesar.'' Tu se navezuje na pogoj za olajšavo, da je posameznik najmanj pet let nerezident. Sprašuje se tudi, ali je kje naslovljen pomislek, kaj bo s to davčno ugodnostjo po izteku ukrepa, če bo posameznik Slovenijo znova zapustil. ''Bo treba dohodnino doplačevati?'' se sprašuje Kranjec.

Vprašanja smo naslovili tudi na ustavno sodišče, a tam predloga niso komentirali. Izrekajo se le pri izvrševanju svojih pristojnosti.

Matej Avbelj: Zakonodajalec bo moral ukrep korenito utemeljiti

Strokovnjak za evropsko pravo Matej Avbelj je zapisal, da omenjeni pogoji razlikujejo med posamezniki na podlagi starosti in drugih osebnih okoliščinah. Takšno razlikovanje je v skladu s 14. členom ustave in dopustno, če prestane test sorazmernosti. ''Predpis mora zasledovati dopusten cilj na način, ki bo primeren, nujen in sorazmeren v ožjem smislu z izbranim ciljem. Zasledovani cilj je dopusten, tudi primerjalnopravno primerljiv, a breme utemeljitve je na zakonodajalcu, ki bo moral predlagani ukrep, da bi prestal test ustavnosti, pa tudi skladnosti s pravom Evropske unije, temeljito utemeljiti.''

Poudarja, da bi predpis sicer lahko bil tudi protiustaven in v nasprotju s pravom EU, ki prav tako prepoveduje diskriminacijo na podlagi starosti, do katere pride v odsotnosti njene prepričljive utemeljitve v zakonodajnem predlogu.

Katja Božič, ministrstvo: Odstopanja od načela enakosti so dopustna

Ukrep je namenjen predvsem privabljanju mladih, ker želijo na ministrstvu privabiti čim več ljudi, da pridejo delit svoje znanje in izkušnje v Slovenijo in da morda v Sloveniji potem tudi ostanejo, je za Bloomberg Adria TV pojasnila državna sekretarka ministrstva za finance Katja Božič. ''Glede očitkov o domnevni morebitni neustavnosti ukrepa pa pojasnjujem, da so lahko odstopanja od ustavno zagotovljenega načela enakosti pred zakonom dopustna, če se s takim ukrepom zasledujejo specifični cilji,'' je povedala Božičeva.

Bloomberg Adria

''Ta ukrep naslavlja omejen kadrovski bazen oziroma v določenih delih že kar precej izpraznjen kadrovski bazen v Sloveniji, ki ima seveda za posledico razmišljanje družb o selitvi sedeža v davčno oziroma poslovno ugodnejše okolje.'' Ukrep upravičujejo s pomanjkanjem ključnih kadrov, kadrov s posebnimi znanji in izkušnjami, za katera se morajo slovenska podjetja potegovati na globalnem trgu. Nekatere države – tu omenjajo Španijo, Portugalsko in Dansko  – so že predstavile ugodnejše davčne sheme za privabljanje tovrstnih kadrov.

V gospodarstvu so bili do predlaganih davčnih sprememb bolj kritični, saj so pričakovali bolj celovito reformo ter predvsem razbremenitev stroškov dela. Božič dodaja, da gre za prvi paket predlogov sprememb davčne zakonodaje v smeri postopne poti k celoviti prenovi davčnega sistema. ''Že v tem prvem paketu davčnih sprememb so nekateri ukrepi, ki pomenijo razbremenitev nekaterih vrst dohodkov za nekatere vrste zaposlenih.''