Davčni paket na dopisno sejo, vlada zadnji hip posegla v normirance

Čeprav so na vladi obljubljali, da bo prvi paket davčnih sprememb potrjen že na današnji redni seji, pa bo vlada o dokončni različici glasovala v petek na dopisni seji. "Odprtih ostaja nekaj manj pomembnih tehničnih sprememb, zato bomo to potrjevali na dopisni seji, sicer so ukrepi usklajeni znotraj vlade," je ocenil finančni minister Klemen Boštjančič, ki je predstavil vsebinske popravke prvega davčnega paketa.

Vladi se s sprejemanjem ukrepa mudi. "Do konca avgusta moramo potrditi ta paket, če želimo, da je nato po rednem postopku sprejet do konca leta," je odločitev o sprejemanju na dopisni seji dodatno pojasnil minister. Po njegovih besedah gre za manjše stvari, zato so predvideli potrjevanje na dopisni seji. "Če bi bile odprte ključne stvari, tako pomembnega paketa ne bi potrjevali na dopisni seji," pravi minister.

Kot nadaljeval Boštjančič, je to prvi korak in podlaga za druge ukrepe. "Ni skrivnost, da se bodo lotili tudi obdavčitve premoženja. Z izhodišči bi lahko javnost seznanili do konca letošnjega leta," je napovedal Boštjančič.

Normirancem prehodno obdobje

O prvem paketu smo veliko že poročali, vlada pa je v ospredje postavila predvsem tri razvojno naravnane ukrepe. Ne glede na to je v javnosti največ prahu dvignila sprememba sistema normirancev, kjer vlada niža prag za vstop in izstop. Za polni espe bi se najvišja meja z zdajšnjih 100 tisoč evrov znižala na 60 tisoč evrov, za popoldanski espe pa s 50 na 30 tisoč evrov na letni ravni. 

Spreminjajo se tudi pogoji, ko mora normiranec izstopiti iz sistema normirancev, in sicer tako, da se letno povprečje poenoti z novo postavljeno zgornjo mejo letnih prihodkov. To pomeni, da ima lahko polni espe povprečje prihodkov v zadnjih dveh letih največ 60 tisoč evrov letnih prihodkov, popoldanski pa največ 30 tisoč evrov. Do zdaj je veljalo, da seštevek prihodkov v zadnjih dveh letih ne sme preseči 300 tisoč evrov (ali v povprečju 150 tisoč evrov na leto).

V javnosti so predvsem davčni strokovnjaki opozarjali, da gre v tem delu za retroaktivnost, saj se upoštevata zadnji dve leti. Vlada je v tem delu prisluhnila in zadnji hip poskrbela za prehodno obdobje. "Zaradi izraženih pomislekov glede časa prilagoditve podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bi več mogli uporabiti tega sistema, smo zadnji hip predvideli prehodno obdobje," je pojasnil minister. 

To torej pomeni, da bodo imeli tako popoldanski ali polni espeji z normiranimi odhodki, ki bodo letos dosegli prihodke blizu zgornje meje, tudi naslednje leto enake možnosti poslovanja. "Ne bo še uvedenega tega dveletnega obdobja povprečenja. Nihče ne bo samodejno izpadel iz sistema," je orisal Boštjančič. Tako da bodo nove meje za izpad iz sistema normiranstva veljale šele v davčnem letu 2026.

Status nerezidenta: Ne pet, ampak dve leti

Med razvojno naravnanimi ukrepi vlade je privabljanje tuje delovne sile. Visoko kvalificirane kadre si želijo iz tujine privabiti z določenimi davčnimi olajšavami. Sedemodstotno olajšavo od bruto dohodka bi pripadla nerezidentu pod pogojem, da se zaposli v Sloveniji, zasluži vsaj dvakratnik povprečne plače in je mlajši od 40 let. Neuradno bi to pomenilo, da bi nekdo, ki bi zadostil zgolj minimalnim pogojem, na leto zaslužil okoli 3.500 evrov neto več. Takšna olajšava bi mu pripadala naslednjih pet let.

Nerezident Slovenije bi moral biti po prvem predlogu vsaj pet let, po javni obravnavi pa je vlada ta pogoj znižala na najmanj dve leti. Po novem bi nerezidenti, ki v Sloveniji ustvarijo 90 odstotkov prihodkov, lahko uveljavljali davčne olajšave, kot so vzdrževani družinski člani, ne glede na to, če so jih uveljavljali že v državi, katere davčni rezidenti so (prej se je to izključevalo).

Pijače z dodanimi aromami izjema

Kot je vlada predvidela že v prvem predlogu, bodo sladke pijače po novem obdavčene po višji splošni davčni stopnji, to pomeni namesto 9,5 z 22 odstotki. To velja za pijače, ki so jim dodani sladkorji in sladila, medtem ko bodo iz teh sprememb izključili vode, ki so jim dodane arome (enako velja za stoodstotno naravne sokove). "Tako smo se odločili po številnih pogovorih s predstavniki industrije," je pojasnil Boštjančič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar