Zavarovalniški inštitut za varnost na cestah ocenjuje, da so napredni sistemi za pomoč voznikom oziroma avtopiloti, izjemno pomanjkljivi.
Kot so v poročilu zapisali v Zavarovalniškem inštitutu, ti sistemi združujejo različne senzorje in tehnologije, ki vozniku pomagajo obdržati vozilo na voznem pasu in preprečijo trčenje v druga vozila. Vendar običajno ti sistemi delujejo samo na avtocestah. Nekateri lahko voznikom celo dovolijo, da umaknejo roke z volana, vsi pa zahtevajo, da so vozniki ves čas pozorni na cesto in vozila okoli sebe.
Od 14 sistemov, ki so jih testirali, si jih je 11 prislužilo oceno slabo, vključno s Teslinim avtopilotom in tako imenovanimi sistemi Full Self Driving. S slednjim vožnja pravzaprav ni popolnoma samostojna, vendar je za razliko od avtopilota in skoraj vseh drugih tovrstnih sistemov zasnovana za delovanje na mestnih in primestnih ulicah.
Preberi še
Na slovenske ceste se je pritajil najhitrejši hibridni žrebec
Kakšen sploh je avtomobil, ki stane več kot 30 novih škod octavij?
05.03.2024
Mercedes preložil prodajne cilje električnih avtomobilov
Uprava je predlagala izplačilo dividende v višini 5,3 evra za delnico.
22.02.2024
E-mobilnost bi nemškim dobaviteljem lahko izmaknila do četrtino delovnih mest
Proizvodnja avtomobilov v Nemčiji je od leta 2019 upadla za 12 odstotkov.
22.02.2024
Dizel med novimi avtomobili izginja, pri rabljenih pa kraljuje
Kupci novih avtomobilov bi rekli: 'Dizel je mrtev.' Kupci rabljenih pa: 'Naj živi dizel!'
21.02.2024
Do prave samovozeče revolucije še leta
Inštitut je kot slabo ocenil tudi sisteme za prostoročno vožnjo po avtocestah Forda in Nissana, prostoročni sistem General Motorsa pa je bil ocenjen kot soliden. Sprejemljivo oceno je dobil le Lexusov sistem napredne vožnje.
"Nekateri vozniki morda menijo, da delna avtomatizacija olajša dolge vožnje, vendar je premalo dokazov, da je vožnja res varnejša," je v izjavi dejal predsednik inštituta David Harkey. "Takšna vožnja lahko povzroči nova tveganja, če sistemi nimajo ustreznih zaščitnih ukrepov."
Nacionalna uprava za varnost v cestnem prometu trenutno ne ureja tovrstnih sistemov, zaradi česar se je inštitut lotil ocen teh sistemov, je za CNN povedal Harkey.
"Zdelo se nam je, da je sedaj pravi čas, da zapolnimo to regulativno vrzel, o kateri govorimo, in spodbudimo proizvajalce avtomobilov k izdelavi varnejših sistemov v njihovih vozilih! Kot tudi da pomagamo potrošnikom razumeti, kaj ti sistemi dejansko so in kakšne so razlike med njimi," je pojasnil Harkey.
Številni sistemi imajo pomanjkljivosti v smeri, da bi zagotovili voznikovo pozornost, ko je bil vklopljen sistem za samodejno vožnjo, predvsem ob zaviranju in pospeševanju. Inštitut je tudi ocenil, da nobeden od 14 sistemov, ki jih je testiral, ne stimulira voznikove pozornosti.
Premalo sistemov voznika opozori na nepozornost
Pri vozilih, kjer notranja kamera spremlja pozornost voznika, so na inštitutu testirali, kaj se zgodi, če je ta kamera namerno blokirana ali če voznik predolgo obrača pogled stran od ceste. Nekateri sistemi tudi spremljajo, ali voznik drži volan, zato testirali tudi, kaj se zgodi, če voznik predolgo izpusti volan. Inštitut je preveril tudi, kako so ti sistemi nepazljivega voznika opozorili na pozornost. Ugotovljeno je bilo, da sedem sistemov ni zagotovilo opozoril v 15 sekundah, ko je voznik postal nepozoren.
Testni vozniki so pogledali tudi, kaj bi se zgodilo, če bi voznik postal nezmožen za uporabo avtomatiziranega sistema vožnje. "To je resnično zaskrbljujoče, saj bi lahko avto kar naprej vozil z veliko hitrostjo, ne da bi ga nihče dejansko nadzoroval. Če voznik ni pozoren niti 35 sekund po tem, ko je bil opozorjen, bi moralo vozilo začeti upočasnjevati in tudi samo poklicati reševalno službo," je med drugim še povedal Harley.