Dizel med novimi avtomobili izginja, pri rabljenih pa kraljuje

V preteklih letih je bilo mogoče na slovenskem avtomobilskem trgu zaznati jasen trend. Delež avtomobilov z dizelskim pogonom se manjša, izrivajo ga bencin, hibridni pogoni in elektrika. Dizelsko gorivo je sicer najpomembnejši energent, ki poganja pomemben del gospodarstva Evrope. Nepogrešljiv je v transportu, gradbeništvu in kmetijstvu, na področju osebne mobilnosti pa njegov delež upada. Dizelski sanjski niz se je ustavil leta 2015, ko je odjeknil Volkswagnov dieselgate. V Sloveniji je dizelski pogon vrh dosegel leto kasneje, od takrat pa neprekinjeno izgublja tržni delež.

Dizel izgublja tla pod nogami

Najbolj je delež strmoglavil leta 2018, ko je izgubil 13 odstotnih točk. Upadanje dizelskega pogona med prvič registriranimi novimi avtomobili se nadaljuje do danes. Leta 2023 je imel 17,2-odstotni tržni delež novih avtomobilov. Ta podatek sicer ni popolnoma točen, saj v podjetju Ardi, kjer pripravljajo statistiko, ločeno obravnavajo blage hibride (MHEV), pri katerih je lep delež dizlov.

Največji tržni delež si še naprej lasti bencinski pogon in tako bo ostalo še kar nekaj časa. Uradno je bilo leta 2023 bencinsko gnanih 56,3 odstotka osebnih avtomobilov. To je sicer manj od predhodnih let in najmanj po letu 2017. Tudi pri bencinskem pogonu je treba upoštevati, da je ločeno obravnavan pogon bencinskih avtomobilov z blagim hibridom. Ta sistem ne služi kot pogon, ampak kot pripomoček pri nižanju porabe. Med zaviranjem blagi hibrid shranjuje energijo v manjšo baterijo, ki jo nato uporabi za napajanje klimatske naprave, radia in drugih porabnikov tudi takrat, ko je pogonski motor izključen. Na primer pri daljšem stanju na semaforju ali pred zapornicami.

Še naprej kraljuje bencinski pogon v več kot polovici novih avtomobilov. Dejanski tržni delež bencinskih motorjev (skupaj z blagimi hibridi) je po naši oceni večji od 60 odstotkov. Leta 2023 se je znižal tržni delež samopolnilnih hibridov (HEV) – na manj kot sedem odstotkov, kar je najmanj po letu 2020. Malenkost pa se je povečal delež priključnih hibridov (PHEV). Tržni delež blagih hibridov še naprej raste, saj z njim opremljajo vse več klasičnih (bencinskih in dizelskih) avtomobilov.

Zakaj delež dizla upada?

Po dizelskem škandalu je sledila pomembna sprememba v politiki trošarin. Vlada je septembra leta 2020 ugotovila, da je bilo spodbujanje dizelskega pogona za doseganje zmanjšanja izpustov in onesnaževal neustrezno. Zaradi dušikovih oksidov (NOX) ima dizelsko gorivo večji negativni učinek na okolje v primerjavi z bencinom. Takrat je trošarina na dizel prvič po več letih presegla trošarino na bencin. Od takrat se je cena dizla v primerjavi s ceno bencina višala in jo tudi presegla.

Proizvajalci dizelske motorje umikajo iz ponudbe. Zaradi dušikovih izpustov je treba avtomobile opremiti s sistemi čiščenja izpustov, kar avtomobile podraži. Motorji so zato bolj kompleksni, hkrati pa so varčnejši postali tudi bencinski motorji. V teh letih so odločneje na trg prodirali tudi (samopolnilni) hibridi ter v zadnjih letih še priključni hibridi, ki tržni delež odžirajo dizelskemu pogonu. Kupci so po dizelskem škandalu postali bolj previdni. Tudi druge znamke so se zaradi izpustov dizelskih avtomobilov kasneje znašle v težavah.

Ob višjih cenah dizelskega goriva stroške zvišuje še aditiv adblue, ki ga je treba natakati v novejše dizelske avtomobile. Dizelski motorji ostajajo priljubljeni predvsem pri luksuznih avtomobilih višjega cenovnega razreda. Prav evropski premijski proizvajalci so bili najbolj odvisni od prodaje dizelskih motorjev. Leta 2017 je od 70 do 90 odstotkov prodanih premijskih avtomobilov poganjal dizelski motor. Danes je delež manjši.

Največ dizla pri Volvu, Audiju in Mercedesu

Kot je ob koncu leta priznal generalni direktor skupine Emil Frey Jožko Tomšič, je pri Mercedes-Benzu še danes največ govora o dizelskih motorjih. Dizelski avtomobili so posebej priljubljeni v višjih cenovnih razredih, ko gre za večje avtomobile. Večinsko poganjajo predvsem audije A4, A6, Q5, Q7 in Q8, Mercedesove razrede E, S, GLC in GLE ter BMW serije 5, 7 in X7. Med premijskimi znamkami je sicer delež pri BMW opazno manjši kot pri Audiju ali Mercedes-Benzu, največji pa je pri Volvu, kjer je bil 39,4 odstotka.

Kako je na trgu rabljenih?

Statistika ne pove celotne zgodbe, saj kaže le podatke o novih avtomobilih. Med rabljenimi je delež dizla še vedno bistveno večji, je pokazala naša analiza. Če je med novimi avtomobili delež dizlov le še okoli 17-odstoten, je pri rabljenih večinski. Med rabljenimi avtomobili si je dizelski pogon v 2023 odrezal skoraj tri četrtina trga. Delež bencinskih avtomobilov je obsegal 23,2 odstotka trga, električnih avtomobilov pa je bilo med rabljenimi 2,3 odstotka. Če bencinskim in dizelskim pogonom odštejemo vse vrste hibridov, je tržni delež dizla skoraj 68-odstoten in pri bencinu 13,8-odstoten. Delež vseh vrst hibridov je bil 9,4 odstotka.

Na trgu rabljenih avtomobilov suvereno kraljuje dizel. Podatek pa nakazuje na razkorak med trgom novih in rabljenih avtomobilov. Morda je tudi manjša ponudba dizelskim motorjev med novimi avtomobili in njihova težja dobavljivost potisnila nekatere kupce na trg rabljenih.

Pri nekaterih znamkah je pri uvoženih rabljenih avtih delež dizelskega več kot 80-odstoten. Izračunali smo deleže za 20 v Sloveniji najbolj prodajanih znamk. Največji delež dizelskega pogona je pri znamki Volvo – kar 86,2-odstoten. Volvu za petami sledijo znamke nemškega koncerna Audi, Škoda in Volkswagen ter nato še Ford, Peugeot in Mercedes-Benz. Pri vseh teh znamkah je delež dizla več kot tričetrtinski. Predvsem pri evropskih oziroma nemških znamkah se, kot kaže, kupci dizlu posebej težko odpovedo.

Najmanjše deleže smo izračunali pri Fiatu, Suzukiju in Toyoti. Najmanjši delež dizelskega pogona je bil v 2023 pri uvoženih rabljenih cuprah, le petodstoten. Za primerjavo: uvožene sestrske rabljene seate je v 67 odstotkih poganjal dizel.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar