"Primarni fokus MK Group v bančništvu so države nekdanje Jugoslavije in vstop na vse trge, kjer poskušamo postati ena izmed treh najboljših bank," je v ekskluzivnem intervjuju za Bloomberg Adria TV povedal Aleksandar Kostić, predsednik MK Group in predsednik uprave AIK Bank.
Kostić je v oddaji Leaders for Bloomberg Adria izjavil, da regija potrebuje takšno banko in verjame, da bodo v prihodnjih dveh ali treh letih obstajale možnosti za nakup nekaterih bank v regiji. MK Group načrtuje tudi nakupe v kmetijskem sektorju.
Preberi še
Brodnjak: 'Miodrag Kostić je v regiji pustil močan poslovni odtis, ki bo trajno prisoten'
Vedno se bom rad spominjal zelo zanimivega skupnega nastopa na omizju v Beogradu v eni od starih zgradb, pravi Blaž Brodnjak.
13.11.2024
Poslovil se je Miodrag Kostić
Z vodilnega mesta se je Miodrag Kostić umaknil pred petimi leti.
13.11.2024
Kako urediti nasledstvo? Primer Pliberšek in Kostić
Nedavno smo pisali o smrti Francija Pliberška in Miodraga Kostića, ki sta pustila pečat v družbi. Kako so uredili nasledstvo?
16.11.2024
"Družba načrtuje, da bo do leta 2028 v poslovanje vložila 1,6 milijarde evrov in to velja samo za skupino MK. V bančnem sektorju to pomeni še milijardo naložb. Skupaj gre torej za slabe tri milijarde evrov investicijskega cikla. Približno dve tretjini se nanašata na bančništvo in energetiko, tretjina pa na hotelirstvo in kmetijstvo," poudarja Kostić.
Če se osredotočimo na bančništvo, je AIK prva srbska banka, ki je vstopila na trg EU. Ko pa pogledamo na regijsko raven, še vedno nimamo prave regionalne banke. Kakšna je vaša strategija razvoja bančnega sektorja?
Če bi se pokazala dobra priložnost v Bolgariji ali Romuniji, bi jo lahko proučili, vendar je naš primarni fokus trg nekdanje Jugoslavije. Naš cilj je v petih do sedmih letih postati ena izmed treh najboljših bank na vsakem od teh trgov. Glede na trenutno stanje gremo v to smer.
V Črni gori smo s Hipotekarno banko postali banka številka dve, v Srbiji smo s prevzemom Eurobanke banka številka tri, v Sloveniji pa smo četrta ali peta. Manjkajo nam Hrvaška, Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina, a upam, da nam bo uspelo.
Zakaj regija potrebuje takšno banko?
Ljudje s teh koncev se med seboj bolje razumemo kot s tujci. Nočem nikogar podcenjevati, tu so odlične tuje banke, ki so zelo uspešne, ampak vsi smo bili še ne tako dolgo nazaj ena država. Menim, da bi regionalna banka lahko imela to prednost, ker bolje razume svoje stranke.
Investicijski cikel okoli tri milijarde evrov
MK Group načrtuje nov investicijski cikel do leta 2028 v višini okoli 1,6 milijarde evrov. V kaj točno vlagate?
Skupna višina naložb je nekaj manj kot tri milijarde evrov, od tega se približno dve tretjini nanašata na bančništvo in energetiko, tretjina pa na hotelirstvo in kmetijstvo.
V bančništvu načrtujemo kombinacijo organske rasti in verjamemo, da bodo v prihodnjih dveh do treh letih možnosti za nakupe določenih bank. Podoben načrt je tudi za kmetijstvo, ekološke naložbe in nakupe dodatnih podjetij.
Ste osredotočeni na regijo in ali vidite priložnosti za nakupe?
Vedno, to je v našem DNK. Naše vodstvo ima za vsak sektor vsak teden na mizi vsaj en predlog za prevzem, ki ga resno obravnavamo. To je uspeh podjetja. Seveda ne odzovemo na vsak predlog, temveč gledamo, kaj se nam zdi smiselno. Včasih je bolje nekaj let prespati, ohraniti likvidnost in se bolje pripraviti na naslednje obdobje.
Raziskovalno-razvojni center Sunoku je bil v Inđiji leta 2020 odprt kot prvi zasebni center na področju kmetijstva v Srbiji. Sunoku načrtuje gradnjo tovarne alkohola Sunal v Kovačici, ki naj bi bila dokončana do konca leta 2025. Ali bo končana pravočasno in kako se ta projekt umešča v širšo strategijo razvoja Srbije?
Raziskovalno središče je nastalo, ko se je gniloba sladkorne pese po dolgih letih vrnila k nam. Imeli smo katastrofalne donose in na splošno slabo leto. Konkretnih odgovorov znanstvenikov, zakaj se je to zgodilo, nisem dobil, zato sem se odločil ustanoviti znanstveni center. Približno 70 odstotkov stroškov Sunoka predstavlja sladkorna pesa in s tem se preživljamo. Brez te surovine nimamo izdelka. V center smo vložili 1,5 milijona evrov in zaposlili mlade znanstvenike. Doslej smo imeli vsako leto večji pridelek pese in mislim, da to ni naključje.
Kakšni so načrti za Sunal v Kovačici?
Načrt je, da bi s proizvodnjo alkohola v Sunalu začeli oktobra ali novembra. Srbija je neto uvoznica alkohola – porabimo ga približno 15 milijonov litrov na leto, proizvedemo pa okoli sedem ali osem milijonov litrov. Z izgradnjo Sunala in njegovo zmogljivostjo 30 milijonov litrov bo Srbija prvič postala neto izvoznica alkohola. Ideja je, da Sunal zadovolji vse potrebe domačega trga in regije ter postane glavni dobavitelj alkohola za celotno regijo. Tovarna ima tudi možnost proizvodnje bioetanola.
Kako pomembna so vlaganja v obnovljive vire energije, zlasti ko gre za konkurenčnost v regiji?
Izjemoma. Energetika predstavlja približno tretjino sredstev v petletnem načrtu družbe. Naša odgovornost je izvajati kakovostno energetsko transformacijo. Srbija gre v smer, da postane samooskrbna s temi viri energije. MK Group ima načrt za en gigabajt inštalirane moči v Srbiji, kar je približno 1,5 milijarde evrov vredna investicija. Pol gigabajta v omrežju pričakujemo do konca prvega četrtletja leta 2026, drugo polovico pa do leta 2028.
Fundacija Miodraga Kostića, Palača znanosti, je prvi center za raziskovanje in popularizacijo znanosti v Srbiji. Kako pomembno je sodelovanje med znanostjo in industrijo?
Da lahko družba napreduje, moramo sodelovati. Če ni inovacij, družba propada. Če se ne bomo ozirali na Ameriko ali Kitajsko, če ne bomo poskušali inovirati, potem bomo izumrli. Pomen sodelovanja med znanostjo in industrijo je ključen. Tako je nastal ta trust. Ena stvar, v katero je moj oče verjel, je bilo znanje. Vedno je ponavljal, da je znanje edino, česar ti nihče ne more vzeti. Fakulteta za elektrotehniko v Beogradu je ena najelitnejših v Srbiji. V čast in privilegij nam je, da so želeli priti v Palačo znanosti in odpreti 19 laboratorijev, v katerih se ukvarjajo z znanstvenoraziskovalnim delom. Ideja je, da je tukaj urad za gospodarstvo, ki bo tesno sodeloval s fakulteto.
(To je izsek intervjuja, celoten intervju si lahko ogledate na Bloomberg Adria TV.)