Kako urediti nasledstvo? Primer Pliberšek in Kostić

Pred kratkim so mediji objavili, da je mnogo prezgodaj preminil eden izmed najprepoznavnejših podjetnikov v Sloveniji, lastnik in direktor družbe MIK Celje Franci Pliberšek. Kmalu za tem se je poslovil tudi srbski poslovnež Miodrag Kosić, ki ima precej poslovnih vezi tudi v Sloveniji.

Ker sta oba podjetnika zgradila uspešne zgodbe, se je kmalu za tem postavilo vprašanje, kako je urejeno nasledstvo, saj podjetje in vizija ustanoviteljev mora živeti še naprej. 

V obeh podjetjih so se odzvali zelo hitro, četudi je bilo družini, ki so ponavadi vpeti tudi v poslu, to težko. Sporočila iz obeh družb so bila zelo jasna - družinski članki bodo še naprej vpeti v vodenje podjetja in nadaljujejo izvajanje zastavljenih poslovnih ciljev ter da poslujejo še naprej nemoteno.

"Soproga Adrijana Pliberšek Jeram ostaja direktorica podjetja, otroci Alen, Naja in Timon prav tako še naprej ohranjajo svoje dosedanje funkcije in vsi skupaj tvorijo družinsko upravo. Alen Pliberšek vodi področje komerciale, Naja Pliberšek računovodstvo in finance, Timon Pliberšek pa razvoj, IT in tehnologijo," so sporočili iz MIK Celja. 

"Hvaležni smo za izkazano močno podporo vseh zaposlenih in dolgoletnih poslovnih partnerjev, s katerimi bomo skupaj še naprej odločno sledili poslanstvu našega družinskega podjetja in nadgrajevali dediščino ustanovitelja," se je odzvala Adrijana Pliberšek Jeram. 

Franci Pliberšek, ustanovitelj, lastnik in dolgoletni generalni direktor podjetja MIK Celje je bil eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov, ki je svoje poslovno pot začel z vizijo inovativnega podjetja, ki bi prispevalo h gospodarski rasti in razvoju. Bil je humanitarec. V preteklosti je prejel številna priznanja, med katerimi izstopajo Gospodarski oskar, nagrada Naj Celjan in priznanje za življenjsko delo v športu in sociali, pa tudi mnoge druge nagrade. V zadnjem letu svojega življenja se je osredotočil na razvoj investicijskih projektov v skupini MIK. Zavedal se je pomena inovacij in trajnostnega razvoja podjetja za ustvarjanje dolgoročne vrednosti za vse njegove sodelavce, partnerje in širšo skupnost, so zapisali v družbi.

Podobno so sporočili iz Kostićevega MK Group. Miodrag Kostić se je z vodilne funkcije umaknil pred petimi leti. Strateško vodenje poslovnega sistema je prepustil sinu Aleksandru Kostiću, podpredsedniku MK Group in predsedniku upravnega odbora AIK Banke. Izvršno vodenje podjetja je prevzelo strokovno vodstvo. "Vodstvo in zaposleni v obeh poslovnih sistemih bodo nadaljevali z vizijo trajnostno naravnane rasti in strateškega razvoja, ki jo je zastavil ustanovitelj Miodrag Kostić," so zapisali v sporočilu. 

 

Miodrag Kostić je bil serijski podjetnik, ki je ustvaril enega večjih poslovnih sistemov v regiji, z delovanjem na področju kmetijstva, turizma, energetike in bančništva. Kostić je prevzemal tudi v Sloveniji, med njimi Gorenjsko banko (nanjo so te dni z Agri Europe Cyprus Limited prenesli petodstotni delež v Addiko Banki, ki jo je skušala prevzeti NLB), hotel Kempinski Palace v Portorožu, portoroško letališče in družbo Heta. Oče treh otrok je ustanovil tudi Fundacijo Miodraga Kostića. V njenem okviru nastaja Palača znanja, ki predstavlja največjo osebno donacijo v celotni Jadranski regiji od začetka preteklega stoletja. "Celotno gospodarstvo je danes izgubilo velikega človeka, toda njegovo ime in vizija bosta živela naprej," so zaključili.

 

Kako urediti nasledstvo?

Ne glede na to, ali nas smrt preseneti ali ne, je za podjetnike pomembno, da že za časa življenja odgovorijo na nekaj vprašanja - kaj se dogaja po smrti ustanovitelja, lastnika podjetja ali direktorjev, kako je urejeno nasledstvo, kakšna bo usoda podjetja, kako je z dedovanjem poslovnih deležev v podjetju? 

Zelo pomembno je odgovoriti tudi na vprašanje, kakšne pravne posledice nastanejo glede vstopa naslednikov v podjetje. Pomembno je ugotoviti, ali gre za oporočno dedovanje ali dedovanje na podlagi zakona, kdo bodo potencialni dediči, kakšna je vrednost zapustnikovega premoženja in ali se bo kateri od dedičev odpovedal dedovanju? 

V tem nadaljevanju Boštjan J. Turk iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo odgovarja na vprašanja na splošno in ne v povezavi z družbo MIK Celje in MK Group. 

Dedovanje poslovnega deleža

Po zakonu o dedovanju (ZD) pokojnikova zapuščina po zakonu preide na njegove dediče v trenutku njegove smrti. To pomeni, da so že s trenutkom smrti dediči nosilci premoženja in obveznosti zapustnika.

Do razdelitve premoženja v zapuščinskem postopku dediči nastopajo kot dediščinska skupnost, kar pomeni, da do delitve skupaj upravljajo dediščino in razpolagajo z njo. Dediščinska skupnost traja vse do dejanske delitve dediščine. V okviru dediščinske skupnosti dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupaj, kar pomeni, da morajo vsa dejanja upravljanja izvrševati soglasno, kar je lahko v praksi težavno.

Z vidika dedovanja in nadaljevanja poslovanja je zato bistveno, da se dediči poskusijo dogovoriti, kateri od njih bo prevzel podjetje (poslovni delež) po zapustniku in skrbel, da podjetje posluje naprej.

Ko med njimi ni soglasja glede tega, lahko vsak izmed sodedičev predlaga, da upravitelja postavi sodišče. Za upravitelja je lahko postavljena oseba, ki ni dedič (se pravi nevtralna oseba) ali pa kdo izmed dedičev

Ali lahko zapustnik (lastnik, direktor) že za čas življenja odloči, kako bo z dedovanjem njegovega podjetja?

Da, lahko. Zapustnik lahko tudi že za časa življenja opravi določene ukrepe v to smer. Tako lahko načelno za primer smrti in z učinkom po smrti napiše tudi pooblastilo, seveda z določenimi omejitvami in možnostjo preklica s strani dedičev.

V tem smislu je zelo pomembno, da se razlikuje, ali da pooblastilo svojim naslednikom kot družbenik ali kot direktor družbe. Položaja družbenika in direktorja se namreč razlikujeta, saj ima prvi predvsem upravljavske pravice, medtem, ko se pravica drugega osredotočajo na vodenje in zastopanje družbe.

Ob smrti družbenika ali direktorja namreč ne pride tudi do prenehanja podjetja, saj to živi dalje. Podjetje torej nadaljuje poslovanje in za to poslovanje potrebuje družbenika, še bolj pa direktorja.

Kako se določi direktor oziroma pooblaščenec?

Pooblaščenec je sicer lahko določen pogodbeno (tako, da mu lastnik/direktor za primer smrti podeli pooblastilo za upravljanje s podjetjem). Prav tako je lahko zapisan v oporoki, in sicer kot izvršitelj oporoke (to je oseba, ki jo zapustnik izrecno določi, da bo izvršila vse potrebno, da se v celoti izpolnijo določila oporoke).

A pozor - tako pooblaščenec kot tudi izvršitelj oporoke te dolžnosti nista dolžan prevzeti, zato je izbira ustrezne osebe (kompetentne, zaupanja vredne, zanesljive) vsekakor pomembna.

Ali lahko dediči vplivajo na voljo zapustnika (lastnika, direktorja)?

Do določene mere lahko. Dediči že ex lege (po zakonu) od smrti zapustnika dalje stopijo v njegov položaj  in imajo možnost, da na njegovo voljo vplivajo oziroma jo spremenijo.

Če so soglasni, lahko do določene mere prevladajo nad voljo zapustnika, denimo tako, da se z dednim dogovorom na zapuščinskem sodišču dogovorijo, kdo bo vodil družbo, prevzel posle oziroma opravljal druga nujna dejanja za podjetje.

Lahko se zgodi tudi to, da se dediščini odpovejo in tako spremenijo voljo zapustnika, ki je želel, da podjetje prevzamejo ravno tisti dediči, ki so se dediščini nato odpovedali. 

Pravna dolžnost in moralna dolžnost glede prevzema podjetja?

Tako iz mednarodne kot tudi iz domače poslovne prakse so znani primeri, ko so svetovno znani lastniki multinacionalk želeli, da podjetja prevzame določena oseba, pa ta tega nato ni želela storiti iz različnih razlogov, med katerimi so izstopali predvsem nezainteresiranost, drugačen življenjski slog, lastna poslovna pot, skrb glede morebitnih sporov z ostalimi dediči, ipd.  

Samoumevno je, da nikogar ni mogoče prisiliti v dedovanje podjetja, če sam tega ne želi. Praksa pa vendarle dokazuje, da lahko zapustnik do določene mere vpliva na to - denimo tako, da svojo voljo, ki je družini oziroma dedičem sicer znana, ustrezno formalizira, tako, da uradno izjavi, da želi, da ravno ta in ta oseba postane dedič podjetja.

Četudi pravno gledano tako izražena volja še ni zavezujoča, pa s tem zapustnik vendarle zaigra na karto moralne odgovornosti tistih dedičev, ki jim najbolj zaupa, da po njegovi smrti nadaljujejo uspešno poslovno zgodbo njihovega podjetja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar