Nevenka Kržan, Luka Koper: 'Ujeli bomo pozitivni val morebitnih Trumpovih carin'

Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je prepričana, da bo kar 780 milijonov evrov investicij v prihodnjih letih še okrepilo že tako dominanten položaj Luke Koper v regiji in širšem Sredozemlju. To velja zlasti za kontejnerski in avtomobilski pretovor, z družbo MSC pa so vzpostavili novo linijo, pojasni.

Veliko si obetajo od sodelovanja s kitajskimi avtomobilskimi znamkami, predvsem največjim BYD, za ameriško Teslo pa so že tako največje vozlišče, je optimistična predsednica uprave. In to ne samo z vidika pretovora avtomobilov, ki se povečuje prav na račun azijske konkurence. "V tem trenutku z družbo sodelujemo, pretežno s pretovorom za izgradnjo tovarne na Madžarskem," pravi, ''in glede na to, da je iz Madžarske do pomorskih poti najkrajša pot skozi Luko, si po končanju izgradnje tovarne obetamo tudi povečan promet z avtomobili BYD .'' Če bodo Kitajci v Sloveniji zgradili tovarno, kakor se namiguje, si obetajo tudi posel s pretovorom gradbenega materiala, še pove. Zato bodo v največjem sredozemskem pristanišču kapacitete povečali na 57 tisoč vozil.

Med izzivi izpostavlja zlasti geopolitična tveganja na Bližnjem vzhodu, medtem ko bi morebitne carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa na evropsko blago lahko celo pozitivno vplivale na poslovanje. "Promet z ZDA je za Luko Koper zanemarljiv," pravi in dodaja, da bi carine lahko povečale trgovino med EU in državami Daljnega vzhoda, Afrike in Latinske Amerike, "kjer pa smo mi najbližja pot v centralno Evropo".

"Mi si bomo prizadevali ujeti val pozitivnih vplivov," odločno napoveduje prva dama.

Lani naj bi po napovedih zaključili s 326 milijoni evrov prihodkov od prodaje, kar je 6-odstotna rast v primerjavi z letom prej. To vam je uspelo kljub rdečemorski krizi in gospodarskim težavam v ključnih državah EU, čemu potem pripisujete rast?

Res je, lani smo se sprva soočali z izzivi, ki so jih povzročili napadi Hutijevcev v Rdečem morju. Takrat nismo dosegali zastavljenih načrtov pretovora, toda pozneje so se razmere umirile, saj so ladjarji linije vzpostavili okoli Afrike, ki je sicer daljša pot, vendar so dodali ladje. Po tem se je pretovor začel postopoma povečevati.

Tako smo zabeležili rast na ključni skupini, torej kontejnerjih. Predvsem smo ohranili vse tri redne linije z Daljnega vzhoda, pridobili pa smo tudi novo, dodatno linijo. Prva ladja te linije bo v Luko prispela še februarja. Predvsem naša prilagodljivost, prožnost in seveda kakovost storitev so nam omogočale, da nismo izgubili želenih in načrtovanih količin.

Lahko kaj več poveste o tej novi liniji, ki jo omenjate?

To je linija MSC, katere prva ladja je že na poti v Koper. MSC se je odločil, da po poleg tržaškega pristanišča uporabljal tudi naše pristanišče, kar pomeni, da bomo morali povečati kapacitete. To denimo vključuje tudi tako imenovano sedmo roko za pretovor na dvigalih pa tudi dodatne zaposlitve, kar sicer že počnemo.

Kako pa je z zadrževanjem blaga v skladiščih? Predlani so se vam prihodki povečevali prav na ta račun, lani pa so v devetmesečju prihodki iz skladiščnin upadli. Je to posledica prilagoditev ukrajinski vojni in kako vam je uspelo nadomestiti izpad?

Ne gre samo za ukrajinsko krizo, ampak tudi za prilagoditev končnih kupcev, ki želijo čim prej priti do naročenega blaga. Povečal se je odvoz iz Luke s tovornjaki, kar velja predvsem za kontejnerski pretovor. Razmerje vlak-tovornjak je zdaj 40 : 60 približno, kar pomeni, da 60 odstotkov kontejnerjev iz Luke do končnih kupcev odpeljemo s tovornjaki. To razmerje je bilo še leta 2019 50 : 50, zato si močno želimo, da bi se z 2. tirom razmerje ponovno spremenilo v korist vlakovnega prevoza.

 

 

Kako pomemben projekt je 2. tir za Luko Koper in kakšen je vaš komentar o poteku del v okviru tega projekta? Je njegova realizacija po načrtih glede na rekordno rast pretovora, ki ga beležite v zadnjih letih? Ali je mogoče že čas za razmislek o dodatnem tiru?

Ker smo tudi sami investitorji v infrastrukturne projekte, se zavedamo, da ti zahtevajo svoj čas. Veseli smo napovedi, da bodo dela zaključena do konca leta. Če bo tako, bo promet vzpostavljen nekje v naslednjem letu.

Delajo pa se prav tako načrti, da bi se ob tem tiru vzpostavil še eden, tako imenovani 3. tir. Zaradi tega je del infrastrukture tudi že tako zasnovan. Upamo, da bo ta dodatni tir dokončan nekje do leta 2031, saj je ta razširitev za nas pomembna. Predvsem z vidika naših obsežnih investicij v povečanje kapacitet na dveh glavnih skupinah, torej na kontejnerskem pretovoru in pretovoru avtomobilov.

Dva največja avtomobilska trga in tudi proizvajalca avtomobilov v Evropi, Nemčija in Francija, imata velike gospodarske težave. Kako negotovo stanje v jedrnih evropskih državah, ki tvorita ekonomsko srce EU, vpliva na vaš posel pri pretovoru avtomobilov?

Lani smo pretovorili manj kot v letu 2023, ampak povečujemo promet iz obratnih smeri. V Luki pretovarjamo že okoli 20 različnih znamk z Daljnega vzhoda, tako iz Kitajske kot iz Vietnama, kjer sodelujemo s koncernom Vinfast. Promet se povečuje na račun azijskih električnih vozil, zagotovo pa pada promet iz EU, zlasti luksuznih avtomobilov.  

Azijski oziroma kitajski proizvajalci, ki jih omenjate, imajo v EU zelo ambiciozne načrte, tudi v Sloveniji so že prisotni in prihajajo novi. Kakšno vlogo bo po vašem mnenju pri tem odigrala Luka Koper, kje so priložnosti? Imate pripravljeno dolgoročno strategijo sodelovanja z njimi?

Zagotovo si obetamo povečanje prometa znamk iz Azije. Zanimivo je, da nekateri največji proizvajalci, kot je na primer BYD, svoje tovarne gradijo v EU. V tem trenutku z družbo sodelujemo, pretežno s pretovorom za izgradnjo teh tovarn. Glede na to, da je iz Madžarske do pomorskih poti najkrajša pot skozi Slovenijo in naprej v Luko, si po končanju izgradnje tovarne obetamo tudi promet z avtomobili BYD v obratni smeri.

Z nedavno umiritvijo razmer na Bližnjem vzhodu naj bi se sprostila tudi pot prek Sueškega prekopa, ki je najkrajša pot z Daljnega vzhoda v centralno Evropo. Pri tem je najbolj ekonomičen prav prehod prek severnojadranskih pristanišč. Če upoštevamo, da imamo največje kapacitete za pretovor avtomobilov v Sredozemlju, si obetamo, da bo promet potem potekal v obe smeri, tako v smeri izvoza kot tudi uvoza za oskrbo srednjeevropskega prostora.

Kot ste omenili, kitajski BYD gradi tovarno na Madžarskem, napoveduje pa še vsaj eno v EU. Tudi drugi proizvajalci se zanimajo za to, da bi vzpostavili produkcijo in se tako izognili dodatnim carinam. Slovenija se jim odkrito ponuja kot potencialna proizvodna destinacija. Kakšno vlogo bi lahko v tem primeru odigrala Luka, bi zmogli prevzeti takšen logistični zalogaj?

Zagotovo bi bili lahko zraven že v uvodni fazi kot pretovorno pristanišče za prevoz gradbenih materialov in opreme za gradnjo tovarn. Znano je, da kitajski investitorji ogromno materialov in opreme pripeljejo neposredno iz Kitajske. Tudi v naslednji fazi, se pravi v času obratovanja tovarne, bi bili vpeti v dobavne verige. To velja tudi, če bi se proizvajalec odločil, da bi avtomobile prodajal samo na evropskem trgu. Mi namreč veliko avtomobilov vozimo tudi do pristanišča v Barceloni ali od tam k nam, saj je ladijski transport najbolj optimalen. S tega stališča si obetamo močno povečan pretovor avtomobilov.

Kako pa recimo gledate na namere Kitajske oziroma njene želje, da bi vstopili v lastniško strukturo Luke? Sicer ste v večinski državni lasti, pa vendar.  

V zadnjih letih veliki svetovni ladjarji vstopajo v sosednja pristanišča, to velja tako za Reko kot tudi Trst. A ugotavljamo, da Luka Koper s svojo samostojnostjo in nevtralnostjo še vedno pridobiva posel. Ne glede na to, da smo javna delniška družba, da kotiramo na Ljubljanski borzi, da smo v večinski državni lasti, da imamo koncesijsko pogodbo kot uprava, menimo, da ta nevtralna drža bistveno pripomore k nadaljnjemu razvoju Luke.

To pomeni, da ne glede na vse ideje, ki krožijo, pa ne samo kitajskih potencialnih investitorjev, tudi drugih, ocenjujem, da je nevtralnost tista, ki lahko bistveno pripomore k nadaljnjemu razvoju.

Ameriški predsednik Donald Trump je denimo napovedal povišane carine tudi za Evropsko unijo in nasploh napoveduje carinsko vojno proti drugim državam. Ste v Luki Koper pripravljeni na to in v kolikšni meri ocenjujete, da bodo takšni morebitni ukrepi prizadeli vaše poslovanje?

Promet z ZDA iz Luke Koper je zanemarljiv. Predvsem zaradi tega, ker pretovor poteka prek severnoevropskih pristanišč, kot so Rotterdam, Antwerpen in Hamburg, zato dejansko nismo odvisni od pretovora blaga iz Severne Amerike. Ne nazadnje pa se bo morda tako povečala trgovina Evrope z državami Daljnega vzhoda, Afrike in Latinske Amerike, kjer pa smo mi najbližja pot v centralno Evropo. Mi si bomo prizadevali ujeti val pozitivnih vplivov.

Zato ocenjujem, da bistvenega vpliva carinska politika ZDA za Koper ne bo imela. Bo pa zamajala celoten trg in upam, da se zavedajo, da vsako povišanje carin vodi v povišanje cen za končne uporabnike in s tem povečano inflacijo. Inflacijskim pritiskom in posledičnemu vplivu na monetarna gibanja pa si ne želi nihče, saj ima to globalno in makroekonomsko daljnosežne posledice.

Kaj pa druga tveganja, ki se kažejo na obzorju letos in v prihodnje – katera ste identificirali kot glavna, kako boste ukrepali in kje so morda priložnosti?

Brez dvoma so največja tveganja dodatni globalni izzivi na Bližnjem vzhodu, se pravi dodatno zaostrovanje krize, pa tudi zaostrovanje krize med Kitajsko in EU. Ampak, kot sva govorila, menim, da bosta EU in Kitajska našli skupni jezik.

Drugo, kar smo ocenili kot tveganje, je zaostrovanje krize v Ukrajini, tretje pa so investicije. Te so istočasno tudi priložnost. Smo namreč usmerjeni v realizacijo našega investicijskega cikla, ki zajema 780 milijonov evrov naložb do leta 2028.

Ko bo dokončan in operativen 2. tir, se bodo povečale tudi naše kontejnerske kapacitete in pretovorili bomo lahko več avtomobilov.

Ali ta investicijski cikel, ki ste ga omenili, vključuje podaljšanje severnega dela pomola? In kaj še?

Vzpostavitev vseh zalednih površin za povečanje depojev in skladiščnih površin za kontejnerje, dograditev novih železniških tirov za potrebe severnega dela pomola, povečanje kapacitet za avtomobile, izgradnja dveh novih parkirnih površin. Ena je že v zaključni fazi, druga se bo začela. To so odprta parkirišča in po potrebi bi lahko tam skladiščili tudi prazne kontejnerje, če bi denimo upadel promet z avtomobili.

Velika investicija je tudi gradnja garažne hiše za skorajda 12 tisoč avtomobilov, za katero bo tender objavljen v roku enega meseca. Gradnja bo predvidoma potekala približno poltretje leto. Po dokončanju bodo kapacitete za shranjevanje avtomobilov narasle na 57 tisoč. To je pomembno z vidika povečanega povpraševanja azijskih proizvajalcev.  

Načrtujemo še dve večji investiciji za tako imenovani generalni tovor. To so tovori, ki niso v kontejnerjih, kot so recimo elise za vetrne elektrarne ali pa železni koluti. Za te potrebe gradimo nov privez in avtomatizirano skladišče za železne kolute, kar bomo zaključili do konca leta 2026.

Dodaten segment so trajnostne in družbeno odgovorne investicije, se pravi okoljske. Največja je oskrba ladij z električno energijo skladno z regulativo EU, ki do leta 2030 narekuje, da so ladje v pristanišču priklopljene na elektriko in ne uporabljajo lastnih agregatov.  

Kakšen je delež prepeljanih električnih avtomobilov v primerjavi s klasičnim pogonom? Evropska prodaja prvih namreč upada.

Še vedno je relativno zanemarljiv in, kot pravite, pada. Rekla bi, da je delež električnih vozil okoli 10-odstoten, kar je z vidika okolja zaskrbljujoče.

Je pa Luka Koper glavno pristanišče za pretovor avtomobilov znamke Tesla, ki prihajajo iz Kitajske in na drugi strani odhajajo iz Evrope. Delež te znamke se pri nas povečuje, preostalih znamk pa ne.

Boste povečali tudi kapacitete potniškega prometa?

Potniški terminal bo naš najmlajši terminal. To je nov objekt, ki bo dokončan do konca aprila. Za nas je to majhen terminal, a pomemben. Letos tam predvidevamo 75 potniških ladij, naslednje leto pa so obeti okoli 100 ladij.

Pri investicijah, ki jih omenjate, je veliko vprašanj povezanih s širitvijo Luke Koper. Ni skrivnost, da prihaja do težav pri umeščanju dodatnih objektov v okolje, kjer je lega pristanišča utesnjena.  Kako boste v prihodnje reševali te izzive?

Luka Koper je razdeljena na občino Koper in Ankaran in z obema občinama imamo stalne pogovore. Začrtane so kulture koncesijskega območja in prizadevamo si, da se bomo po tem tudi ravnali. V tem trenutku pa večjih težav z umeščanjem nimamo. Zgledno sodelujemo tudi z Ministrstvom za infrastrukturo, ki poda vsa ustrezna soglasja za tista območja, ki so v lasti države. Seveda pa istočasno poskrbimo za vse okoljevarstvene vidike, ki so potrebni za pridobitev tovrstnih soglasij.

Kakšni so poslovni načrti za letos? Napovedujete šestodstotno rast prihodkov od prodaje. Lahko morda napoveste, kakšne dividende bo letos predlagala uprava? Bodo znova nižje, tako kot lani oziroma predlani, ali višje od dveh evrov na delnico?

Smo javna delniška družba in vse bo javno objavljeno, ko bo znano. Načrti pa so smeli in že zdaj si prizadevamo, kot sem rekla, z novimi posli, novimi strankam in tudi novimi blagovnimi skupinami, da jih bomo realizirali.

Uporaba umetne inteligence je vroča tema, še zlasti z nastopom kitajskega klepetalnika DeepSeek. Ali razmišljate o integraciji tega modela umetne inteligence v svoje poslovanje, in če da, na kakšen način?

Naši razvojni oddelki o uporabi UI intenzivno razmišljajo in konkretna praktična aplikacija je napovedna analitika. Torej, če si predstavljate, gre pri nas kontejner ali na vlak ali pa na tovornjak. S pomočjo umetne inteligence in napovedne analitike bi lahko z veliko gotovostjo napovedali, ali bo šel neki kontejner, ki vsebuje določeno blago za končnega kupca, na vlak ali na tovornjak in kdaj se bo to zgodilo. Temu primerno bi jih lahko potem v pristanišču zlagali in se izognili neproduktivnim premikom.

Kontejnerji se namreč zlagajo 5 ali 6 višin drug na drugega, in če je neki kontejner na dnu, je treba preostale najprej preložiti. Z napovedno analitiko bi lahko natančneje določali vrstni red zlaganja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar