Cunami regulacije se umirja, Petrol z največjim polletnim dobičkom

Skupina Petrol je letos v prvih šestih mesecih ustvarila 3,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 17 odstotkov manj kot enakem obdobju lani. Kljub temu je bil čisti dobiček v prvem polletju 52,8 milijona evrov, medtem ko je bilo lani v enakem obdobju za 1,3 milijona evrov izgube. Gre za največji dobiček v prvem polletju. Iz preteklih podatkov je razvidno, da je bilo poslovanje v zadnjih letih (z izjemo leta 2022) v drugi polovici leta nekoliko boljše kot v prvi. Za leto 2023 skupina Petrol načrtuje 117,1 milijona evrov čistega dobička. 

Razlog za manjše prihodke gre iskati v padcu cen energentov ter manjšem obsegu trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom. Manjši je bil tudi obseg prodaje goriv in derivatov.

V prvem polletju so prodali 1.859 tisoč ton goriv in derivatov, kar je za odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Padec prodaje je posledica lanske regulacije cene naftnih derivatov. Cene so bile namreč nižje kot v sosednjih državah, kar je takrat povečalo prodajo, so zapisali v poročilu, objavljenem na Seonetu.

Regulacija cen goriv in derivatov je letos v primerjavi z lani zmernejša, so zapisali v Petrolu. V Sloveniji omogoča pokrivanje stroškov, junija 2023 pa je regulativo omilila tudi Hrvaška. Cene električne energije in zemeljskega plina so se v Sloveniji in na Hrvaškem v prvih šestih mesecih leta 2022 oblikovale po pogojih trga, medtem ko so v letošnjem prvem polletju regulirane. Še vedno na poslovne razmere vpliva negotovost glede vojne v Ukrajini.

Trgovcu z energenti so se letos povečali tudi stroški iz poslovanja. V prvih šestih mesecih je bilo teh za 275 milijonov evrov, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Stroški so se povečali predvsem zaradi višjih cen energentov in višjih stroškov dela.

Prilagojeni kosmati poslovni izid je bil 265 milijonov evrov, kar je osem odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lani.

V prvem polletju je bil poslovni izid iz poslovanja pred odpisi vrednosti (EBITDA) 116,3 milijona evrov, kar je 68 milijonov evrov več kot v prvih šestih mesecih lani. Rast je posledica milejše regulacije cen nekaterih naftnih derivatov.

"Poslovni rezultati skupine Petrol v prvem polletju letošnjega leta so v okviru načrtovanih," je poslovne rezultate komentirala Nada Drobne Popović, prva dama trgovca z energenti.

Nada Drobne Popović, STA

Delnica Petrola v mesecu dni ob desetino vrednosti

"Pričakujemo, da bo letošnje leto izjemno naporno, a rezultat na koncu leta pozitiven," je pred dobrim mesec dejala Nada Drobne Popović. Glede na gibanje vrednosti delnic bi lahko rekli, da so ji delničarji verjeli na besedo. Od konca julija pa do danes je vrednost delnice upadla za 14 odstotkov, na 21,5 evra za delnico. Letos pa se je tečaj delnice okrepil za 7,5 odstotka. 

Za lansko poslovno leto so delničarji navkljub izgubi izglasovali izplačilo dividend v višini 1,5 evra bruto na delnico.

Naložbe: Digitalizacija, zeleni prehod in ESG

Trgovec z energenti je letos za naložbe v osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe namenil 36,2 milijona evrov. Lani je bil ta znesek za 13 milijonov evrov nižji. Dobra tretjina sredstev je bila namenjena energetski tranziciji. Osredotočeni so na digitalizacijo oskrbne verige Oil&Gas E2E ter na proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. V sklopu projekta Petrol Green so zagnali prvi dve sončni elektrarni na strehah prodajnih mest. Do konca leta bodo sončne elektrarne nameščene na skupno 102 prodajnih mestih

Petrol

V zaključni fazi izvedbe priključkov za priklop elektrarn na omrežje je eden največjih projektov sončnih elektrarn v regiji, ki obkrožajo vetrni park Ljubač na Hrvaškem z močjo 22 MW. Poteka tudi postavitev sončnih elektrarn na 46 lokacijah v prvi fazi projekta. Druga in tretja faza na skupno 41 lokacijah sta v fazi podpisa pogodb z izvajalci. Nadaljujejo  razvoj projekta vetrne elektrarne Dazlina na Hrvaškem.

Pri doseganju bolj trajnostne oziroma nizkoogljične energetike sta strateška cilja skupine Petrol 40-odstotno zmanjšanje obveznosti iz energetske bilance ter 35 odstotkov naložb v zeleni prehod. "Čeprav smo del vrednostne verige ogljikovodikov, smo zavezani k zmanjševanju ogljičnega odtisa in povečevanju vlaganj v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in v druge projekte energetske tranzicije," je povedala Drobne Popović.