Lazarević, Addiko Bank Srbija: O prevzemih v regiji in dobičkonosnih depozitih

Prevzemne aktivnosti v bančni panogi v Srbiji so v polnem zamahu. Omenimo samo zadnjo večjo zgodbo: Srbska AIK banka, ki je – mimogrede – tudi lastnica Gorenjske banke, je nedavno prevzela banko Eurobank Direktna. Z realizacijo transakcije bo AIK banka postala druga največja bančna skupina v Srbiji.

V ozadju zgodbe je tudi holding MK Group, ki je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića. Ta je tudi nedavno postal lastnik 5,88-odstotnega deleža avstrijske Addiko Bank AG. Kostić je tako postal sedmi največji delničar družbe.

Kolegi iz srbske redakcije so pisali, da Kostić ne namerava povečati svojega deleža v Addiko Bank, MK Group pa navaja, da nakup delnic nima nobene povezave niti s poslovanjem AIK banke (ki deluje v okviru družbe) niti s poslovanjem skupine kot celote.

O prevzemnih aktivnostih v Srbiji in bančništvu na splošno smo se na nedavnem poslovnem dogodku Kopaonik Business Forum pogovarjali s predsednikom uprave Addiko Bank Srbija Vojislavom Lazarevićem.

Srbski poslovnež Miodrag Kostić, lastnik MK Group, je vstopil tudi v Addiko Bank AG v Avstriji. Ste se z njim imeli priložnost pogovarjati o tem?

Nisem imel priložnosti govoriti o tem. Gospod Kostić je kupil delnice Addiko Bank AG, ki je naša matična banka in katere delnice kotirajo na borzi na Dunaju. Zato je to bolj vprašanje za Addiko Bank AG.

V zadnjem času se je v regiji zgodilo kar nekaj bančnih prevzemov. Kako gledate na vse te aktivnosti?

Poteka proces konsolidacije, ki je bil neizogiben, ker je bil trg precej razdrobljen. Da bi bile banke veliko donosnejše, da bi lahko več vlagale v nove tehnologije, da bi imele več sredstev za investicije, mora obstajati določena stopnja ekonomije obsega.

Ali imate informacije matične Addiko Bank glede prevzemov v regiji in Srbiji?

O nakupih se nismo pogovarjali. Naš cilj v Srbiji je razvoj z organsko rastjo. Imamo ideje o novih trgih ali novih produktih, vendar za zdaj, kolikor vem, ni zanimanja za prevzeme v Srbiji.

Ali se globalna skupina z lokalnimi predsedniki uprav bank posvetuje o prevzemih?

Imeli smo razpravo, v kateri smo povedali, da je organska rast prava pot za nas.

Sledi tekma za najmočnejšo banko na Balkanu. Kako gledate na to?

V srbščini se reče: Denar se vrti, kjer se sveder noče (srb. Para vrti gde burgija neće. Gre za pregovor, ki pomeni, da se z denarjem lahko kupi vse, op. a). Interes je samo dobiček, drugih interesov ni. Določene banke želijo imeti določeno ekonomijo obsega v tradicionalnem in univerzalnem okolju, da bi bile čim bolj učinkovite. Zato poskušamo kot specializirana banka doseči ekonomijo obsega na drug način.

V Srbiji je bilo pred leti več kot 70 bank, zdaj pa ...

21.

Kje je minimum?

Smo specializirana banka. Menim, da so potrebne banke našega tipa, specializirane za kreditiranje fizičnih oseb ter malih in srednje velikih podjetij. Delujemo na trgu, na katerem delujejo predvsem univerzalne banke. Mislim, da imamo kot specializirana banka mesto na našem trgu. Da bi bil trg konkurenčen, menim, da je nujno, da na njem deluje vsaj 15 bank.

Bloomberg Adria

 

Analize beležijo upad kreditiranja gospodarstva. Kako se to kaže pri vas, v vaši banki?

Iz statističnih podatkov je razvidno, da sicer obstaja določen upad kreditiranja gospodarstva. Po eni strani še vedno ne gre za velik obseg upada, po drugi strani pa za Srbijo in bančništvo velja odvisnost od sezon – v nekaterih je gospodarska aktivnost nižja. Pravo sliko bomo videli šele v drugem ali tretjem četrtletju in naprej.

Kakšna so vaša pričakovanja glede recesije?

Imamo visoko stopnjo inflacije in vidimo, da obrestne mere rastejo. Stranke se vedno težje odločajo za zadolževanje po višjih obrestnih merah. Mislim, da bomo dosegli fazo stabilizacije. Imeli bomo padec inflacijskih pritiskov. Obrestne mere bodo očitno še nekaj časa ostale na obljubljeni ravni, dokler se inflacijski pritiski ne bodo umirili.

V Sloveniji in Evropski uniji (EU) so banke srečujejo tudi z neobankami. Kako je s tem v Srbiji?

Z neobankam v Srbiji še nimamo izzivov, ker imamo drugačno zakonodajno okolje.

Kako se bo rešila visoka raven depozitov glede na posojila?

Trenutno so depoziti dobičkonosen vir financiranja za banke in tudi za komitente, saj dobijo višje obresti. Obrnila se je situacija izpred nekaj let, ko smo imeli negativne obrestne mere na euribor. Tudi delniški trgi so dvignili obrestne mere. Ta zgodba se zdaj odvija v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer depozitna baza znaša 20 tisoč milijard dolarjev. Visoke obrestne mere, ki znašajo štiri ali pet odstotkov, pa dodatno prispevajo k stabilnosti in rasti povpraševanja. Tu pravzprav sledi vprašanje – kaj je starejše, kokoš ali jajce. Gre za razpravo, ki trenutno poteka, in vprašanje, koliko to povečuje povpraševanje fizičnih oseb. Vidimo, da to ne popušča, ne jenja.

Za razliko od tujih bank, na primer v Sloveniji, večje banke, kot sta Nova Ljubljanska banka (NLB) in NKBM, ne ponujajo višjih depozitnih obrestnih mer, ker dodatne likvidnosti ne potrebujejo.

Razporeditev depozitov med velikimi in malimi bankami se nenehno dogaja, depozite pa zbirajo banke, ki imajo različne likvidnostne potrebe. Kot rečeno, depoziti spet postajajo dobičkonosen vir financiranja za banko. V Addiko Bank v Srbiji prihranki rastejo iz četrtletja v četrtletje. V naši ponudbi imamo različne modele varčevanja za gospodinjstva in gospodarstvo.

Pred intervjujem sva se pogovarjala tudi o investiranju. Kakšna je pravzaprav kultura vlaganja na borzi med menedžerji v Srbiji?

To je stvar individualnega značaja. Ne vem, koliko ljudi vlaga na kapitalske trge. Mislim pa, da se bo kultura izboljšala z večjo likvidnostjo. Beležimo rast povprečne plače, rast izvoza, rast prihodkov kot država.

Ali vi investirate?

Da.

Ali vlagate v delnice podjetij iz regije?

Ne, ker gre večinoma za nelikvidne delnice. Vlagam predvsem na mednarodni trg.

Pripravljamo tudi zgodbo o avtomobilih, ki jih vozijo menedžerji. Zakaj menedžerji v Srbiji ne želio razkriti, kateri avto vozijo?

(smeh) Moja žena vozi boljši avto kot jaz. Ona vozi Audija, jaz BMW 1. Za ostale menedžerje ne vem; morda vozijo službene avtomobile.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar