Sir David Attenborough je že desetletja ena najprepoznavnejših osebnosti svetovne televizije. S tihim, umirjenim glasom je milijonom gledalcev približal naravo, od dinozavrov in polarnih medvedov do najbolj skritih kotičkov življenja na Zemlji.
Rodil se je 8. maja 1926, zanimanje za naravni svet pa je pokazal že kot deček, ko je zbiral fosile. Po šolanju v Leicestru je na Clare Collegeu v Cambridgeu študiral naravoslovje, med letoma 1947 in 1949 pa je služil v Kraljevi mornarici. Nato se je zaposlil na BBC, vendar pred kamere ni stopil takoj. Po znani anekdoti naj bi namreč njegovi nadrejeni menili, da njegovi zobje niso dovolj "televizijski".
Ta presoja se je hitro izkazala za napačno. Leta 1954 je ustvaril serijo Zoo Quest, ki mu je odprla vrata v televizijsko kariero, kakršno bi tedaj le malokdo lahko predvidel. Danes ga mnogi štejejo za najbolj znanega naravoslovca na svetu. Snemal je v 83 državah in na skoraj vseh pomembnejših naravnih prizoriščih planeta, od Amazonije do Antarktike.
Attenborough je v svoji karieri pokazal redko sposobnost, da obsežno znanje predstavi preprosto, toplo in prepričljivo. Njegov slog so mnogi poskušali posnemati, a ga nihče ni zares ponovil. Pred kamero je pogosto deloval skoraj deško navdušen, ko je opazoval nenavadno vedenje živali, za kamero pa je ostal znan po tem, da zasluge rad prepušča snemalcem, producentom in ekipam, ki so ga spremljale na terenu.
Scenarije piše sam, čeprav pravi, da pisanja ne mara. Kljub temu je za knjigo Life of Birds prejel pomembno literarno nagrado, še preden je bila istoimenska serija prikazana na televiziji.
Od televizijskega raziskovalca do zagovornika narave
Njegova kariera se je razvijala vzporedno s spreminjanjem odnosa do narave. V zgodnjih letih televizije so divje živali pogosto obravnavali kot eksotične zanimivosti, ki jih je treba poiskati, ujeti in pripeljati v živalske vrtove. V tem duhu je nastala tudi serija Zoo Quest, v kateri je Attenborough z ekipo londonskega živalskega vrta potoval v tropske dežele in iskal živali za njihove zbirke.
Desetletja pozneje je takšen pristop zamenjal precej previdnejši in odgovornejši pogled na naravni svet. Po več kot 70 letih proučevanja življenja v vseh njegovih oblikah je Attenborough postal eden najpomembnejših glasov varstva narave. Že dolgo prej, preden so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti postale vsakodnevne teme, je opozarjal na škodo, ki jo človek povzroča planetu. Prav s temi vprašanji sta se ukvarjali tudi seriji State of the Planet in Are We Changing Planet Earth?, in to v času, ko takšne vsebine še niso bile stalnica udarnih televizijskih terminov.
Njegovo delo ni bilo pomembno le pred kamero. Kot direktor BBC Two je od leta 1965 odigral ključno vlogo pri uvedbi barvne televizije v Veliki Britaniji. Štiri leta pozneje je postal programski direktor z uredniško odgovornostjo za oba televizijska kanala BBC. V tem obdobju je na televizijski program uvrstil tudi vsebine, kot sta snooker in priljubljena serija Saga o Forsytih.
A pisarniško delo ga ni posebej privlačilo. Čeprav se je njegovo ime omenjalo med možnimi kandidati za generalnega direktorja BBC, je leta 1973 zapustil vodstveni položaj in se vrnil k snemanju. "Saj še Galapagosa nisem videl," je takrat dejal priljubljeni naravoslovec.
Ta odločitev se je izkazala za prelomno. Sledila je ambiciozna dokumentarna serija Life on Earth v 13 delih, ki je spremenila način pripovedovanja zgodb o naravi. Gledalo jo je več sto milijonov ljudi, še danes pa velja za enega od projektov, ki so postavili standarde za velike dokumentarne serije o naravnem svetu.
Snemanja pa so bila daleč od romantične predstave o potovanjih po eksotičnih krajih. Ekipa je delala v času pred digitalno tehnologijo, s težko opremo, zahtevno logistiko in pogostimi tveganji na terenu. Včasih so na kader, ki je na zaslonu trajal le nekaj sekund, čakali več dni ali celo tednov. Attenborough se je med kariero znašel tudi v marsikateri neprijetni situaciji, od napada mravelj do srečanja z zelo "zainteresiranim" ruševcem.
Serije, ki so zaznamovale televizijsko zgodovino
Po seriji Life on Earth so sledile The Living Planet in The Trials of Life, nato pa še številni drugi projekti, ki so zaznamovali televizijsko zgodovino: The Blue Planet, Planet Earth, Frozen Planet, Africa, Dynasties, Our Planet in Planet Earth III. Posebej se je v spomin vtisnila serija Planet Earth II iz leta 2016, ki je pritegnila izjemno pozornost občinstva. Prizor bega komaj izlegle legvanke pred kačami je gledalce držal v napetosti - prejel je bafto za televizijski trenutek leta.
Medtem ko so se številni njegovi vrstniki že zdavnaj umaknili, je Attenborough tudi v devetdesetih letih življenja nadaljeval delo z osupljivim tempom. Snemal je za BBC in Netflix, spremljal življenje živali, raziskoval rastlinski svet, barve narave, prazgodovinske pokrajine in britansko divjino. V novejši seriji Wild London se je posvetil naravi svojega mesta, od urbanih jelenov do sokolov selcev na strehah.
V svoji karieri je prehodil skoraj celotno zgodovino sodobne televizije. Delal je v času črno-belega programa, barvne televizije, produkcije v visoki ločljivosti in 3D-tehniki, za klasične televizijske hiše in pretočne platforme. Pri tem je ostal zvest istemu pristopu: radovednosti, spoštovanju do narave in sposobnosti, da gledalcem približa svet, ki ga mnogi nikoli ne bodo videli v živo.
Za svoje delo je prejel številna priznanja po svetu, med njimi nagrade bafta in emmy za dokumentarne serije. Leta 1985 je bil povzdignjen v viteza, leta 2005 pa mu je kraljica Elizabeta II. podelila red za zasluge, eno najvišjih britanskih odlikovanj za izjemen prispevek k znanosti, umetnosti in javnemu življenju. Je tudi prejemnik številnih častnih doktoratov in član Kraljeve družbe.
V zasebnem življenju je bil poročen z Jane Elizabeth Ebsworth Oriel, ki je umrla leta 1997. Imela sta sina in hčer. Njegov brat je bil igralec in režiser Richard Attenborough, ki je umrl leta 2014.
Stoletni David Attenborough danes potuje manj kot nekoč, a njegova javna prisotnost ostaja močna. Njegova vloga se je sčasoma spremenila: iz televizijskega raziskovalca, ki gledalce vodi v neznano, je postal eden najprepoznavnejših glasov, ki opozarjajo, da ta svet izginja hitreje, kot ga lahko razumemo.
Malo je ljudi, ki so tako dolgo in tako prepričljivo oblikovali način, kako občinstvo gleda na naravo. Attenborough ni le pripovedovalec divjega sveta. Je eden redkih glasov, zaradi katerih se ta svet zdi bližji, pomembnejši in krhkejši kot kdaj prej.
Ob 100. rojstnem dnevu Davida Attenborougha je BBC pripravil vrsto projektov, med njimi dokumentarec Making Life on Earth: Attenborough’s Greatest Adventure, ki se vrača v zakulisje njegove najvplivnejše serije, ter novo serijo Secret Garden, posvečeno skritemu življenju britanskih vrtov.
Osrednji dogodek bo tudi veliki televizijski prenos iz dvorane Royal Albert Hall, z glasbo, arhivskimi posnetki in gosti iz sveta naravoslovja. Po Londonu in muzejih bodo ob tem potekale razstave, projekcije in posebni programi, posvečeni njegovemu delu.
Če želite tudi sami zaznamovati njegov 100. rojstni dan, smo izbrali najbolje ocenjene dokumentarne serije Davida Attenborougha na IMDb, ki si jih je vredno ogledati znova.
Planet Earth - 9,4
Globalno popotovanje po najrazličnejših življenjskih okoljih, ki je postavilo standarde za sodobne naravoslovne dokumentarce.
Planet Earth II - 9,4
Nadaljevanje, ki z naprednejšo tehnologijo prinaša še intimnejši in bolj dinamičen pogled na živali ter njihove vsakodnevne boje.
Blue Planet II - 9,3
Raziskovanje oceanov, ki razkriva neznani podvodni svet in vse izrazitejši vpliv človeka.
Seven Worlds, One Planet - 9,3
Serija, ki skozi različne celine povezuje živalske zgodbe z ekstremnimi razmerami, v katerih živali preživijo.
Our Planet - 9,2
Vizualno impresiven prikaz narave, ki jasno opozarja na posledice podnebnih sprememb.
The Hunt - 9,2
Poudarek na odnosu med plenilcem in plenom, ki pokaže, kako negotovo je preživetje v naravi.
Life on Earth - 9,1
Kultna serija, ki spremlja razvoj življenja na Zemlji in je postavila temelje celotnega žanra.
The Life of Mammals - 9,1
Podroben pogled v svet sesalcev in njihove prilagoditve v različnih življenjskih okoljih.
The Blue Planet - 9,0
Eden prvih velikih televizijskih projektov, ki je globine oceanov približal širši javnosti.
Frozen Planet - 9,0
Popotovanje po polarnih krajih, ki razkriva življenje v najbolj skrajnih razmerah na planetu.