Se poslavljamo od avtomobilov? Dražje gorivo poganja e-mobilnost, tudi v Sloveniji

Višje cene goriva ne vplivajo le na manj voženj, ampak aktivno pospešujejo prehod na mikromobilnost. Ko stroški mobilnosti narastejo, se potrošniki hitreje odločajo za cenejše alternative – od javnega prevoza do električnih vozil in vse pogosteje tudi e-koles ter e-skirojev.

To potrjujejo tudi raziskave: študija, objavljena v znanstveni reviji Energy Policy, ki analizira povezavo med cenami goriva in sprejemanjem električnih vozil, ugotavlja, da višje cene neposredno povečujejo zanimanje za alternativne pogone. Tudi analize na področju prometa in okolja kažejo, da cenovni signali (zlasti stroški goriva) pomembno vplivajo na izbiro prevoznega sredstva, predvsem pri vsakodnevnih, krajših poteh.

Najnovejši podatki s trga potrjujejo to teorijo tudi v praksi. V Avstraliji, kjer so cene goriva v zadnjem letu občutno narasle, trgovci poročajo o izrazitem skoku povpraševanja po e-kolesih: pri verigi 99 Bikes, eni največjih prodajalcev v državi, so zabeležili kar 136-odstotno medletno rast prodaje, ponekod celo do štirikrat.

"Vidimo izrazit porast prodaje mestnih koles, e-koles in e-skirojev, ki sovpada z nedavnim skokom cen goriva," so sporočili iz podjetja. Ob tem dodajajo, da so številni kupci, ki so prej le razmišljali o nakupu, zdaj e-kolo začeli dojemati kot dolgoročno rešitev za zniževanje življenjskih stroškov. Hkrati se povečuje tudi uporaba alternativnih oblik prevoza – izposoja koles je zrasla za približno četrtino, avtomobilski promet pa se je nekoliko zmanjšal, kar nakazuje širši premik k mikromobilnosti kot neposrednemu odzivu na dražje gorivo.

V Nemčiji e-kolesa zajemajo več kot polovico vseh prodanih koles. Foto: Depositphotos

Podoben vzorec se kaže tudi v Evropi. Po nedavnem skoku cen goriva so po poročanju britanskega časnika The Guardian spletne platforme v Nemčiji zabeležile približno 50-odstotno rast zanimanja za električna vozila, v Franciji pa celo 160-odstotno. Medtem se je prodaja rabljenih električnih avtomobilov ponekod skoraj podvojila. Čeprav gre za širši segment mobilnosti, analize kažejo, da isti cenovni pritiski spodbujajo tudi prehod na mikromobilnost.

Trg e-koles v Evropi se je po pandemičnem razcvetu sicer nekoliko umiril, a ostaja na ravni več milijonov enot letno, pri čemer v največjih državah, kot je Nemčija, e-kolesa že zajemajo več kot polovico vseh prodanih koles. Raziskave iz urbanih okolij dodatno potrjujejo, da skoki cen goriva neposredno vplivajo na vedenje potrošnikov – denimo v Budimpešti, kjer se je po odpravi regulacije cen goriva opazno povečala uporaba koles kot cenejše alternative avtomobilu.

Dražje gorivo in subvencije spodbujajo e-mobilnost med Slovenci

Podobne trende zaznavajo tudi slovenski trgovci. "V zadnjem obdobju opažamo povečano zanimanje in rast prodaje električnih skirojev, kar sovpada z dvigom cen goriva in splošnimi stroški mobilnosti. Ocenjujemo, da se je prodaja povečala za približno 10 odstotkov, pri čemer kupci vse pogosteje iščejo cenovno ugodnejše in trajnostne alternative za vsakodnevne poti," je za Bloomberg Adria povedala Martina Lončarek iz spletne trgovine Mimovrste.

Ob tem dodaja, da je profil kupcev precej raznolik, vendar prevladujejo mestni uporabniki, ki iščejo učinkovite rešitve za kratke dnevne razdalje, denimo vožnjo v službo, ter študenti, ki cenijo mobilnost, nizke stroške in praktičnost. V zadnjem času opažajo tudi več zanimanja med zaposlenimi v urbanih središčih ter nekoliko starejšimi kupci, ki električne skiroje vse pogosteje uporabljajo kot alternativo avtomobilu ali javnemu prevozu.

Podobne trende opažajo tudi specializirani trgovci z e-mobilnostjo. V podjetju Evolt pravijo, da rast cen goriva vse bolj vpliva na povpraševanje: "Opažamo, da se višje cene goriva precej odražajo pri zanimanju za električne motorje in električna kolesa, kar nam stranke tudi same povedo. Pri električnih kolesih in motorjih k temu dodatno prispeva možnost subvencije."

Tudi v trgovini Bisport večjo rast prodaje električnih koles pripisujejo predvsem subvencijam, pri čemer ocenjujejo, da po njih najpogosteje posegajo rekreativci, mestni uporabniki in upokojenci. 

Električni skiroji se vse pogosteje uporabljajo kot alternativa avtomobilu ali javnemu prevozu. Depositphotos

Na pomembno vlogo spodbud kažejo tudi podatki na ravni države. Od uvedbe javnega poziva maja 2024 je bilo po zadnjih evidencah družbe Borzen, ki upravlja shemo subvencij za e-kolesa, oddanih več kot 13.700 vlog, skupna zaprošena sredstva pa presegajo 6,36 milijona evrov, kar je blizu zgornje meje razpisanih sredstev v višini 6,5 milijona evrov.

Do subvencij so sicer upravičeni polnoletni posamezniki s stalnim prebivališčem v Sloveniji, pri čemer lahko vsak prejme podporo za eno e-kolo. Ukrep je namenjen predvsem mestnim in zložljivim e-kolesom za vsakodnevne poti ter tovornim kolesom, medtem ko športna, rabljena ali testna kolesa niso vključena. Subvencija znaša 25 odstotkov cene oziroma največ 500 evrov za standardna e-kolesa (do vrednosti 2.500 evrov), za tovorna pa 30 odstotkov oziroma do 1.000 evrov.

Dizel in bencin v Sloveniji med najcenejšimi

Širši evropski kontekst dodatno potrjuje pritisk na potrošnike, čeprav razlike med državami ostajajo velike. Po poročanju Euronews so se cene bencina v EU v začetku aprila v primerjavi s koncem februarja zvišale za približno 15 odstotkov, cene dizla pa celo za okoli 30 odstotkov.

Najdražji bencin (Euro-super 95) beležijo na Nizozemskem, kjer cena presega 2,3 evra na liter, sledita Danska in Nemčija. Ob tem se Slovenija uvršča med države z najnižjimi cenami goriva v EU – tako pri dizlu kot pri bencinu, kjer je glede na zadnje primerjave v spodnji skupini držav z najnižjimi cenami.