Čeprav so Zeleni doživeli velik poraz na nedavnih volitvah v Nemčiji, je stranka zdaj dosegla pomembno politično zmago, vredno milijarde evrov, poroča Deutsche Welle. Prihodnja koalicijska vlada, ki jo bo vodil Friedrich Merz iz Krščansko-demokratske unije (CDU), je privolila na velike kompromise z Zelenimi, da bi si zagotovila potrebno podporo za svoj ambiciozni naložbeni načrt v vrednosti 500 milijard evrov.
Da bi Nemčija lahko prevzela dodaten dolg v višini 500 milijard evrov za naložbe v infrastrukturo, je potrebna sprememba ustave, za katero je nujna dvotretjinska večina v obeh parlamentarnih domovih. Prav zaradi tega so CDU, skupaj s sestrsko Krščansko-socialno unijo (CSU) in Socialdemokrati (SPD), odvisni od glasov Zelenih (Die Grünen) v Bundestagu. Ključno glasovanje je potekalo v torek, 18. marca.
Kot poroča Deutsche Welle, so Zeleni vztrajali, da se najmanj 100 milijard evrov od skupnega zneska preusmeri v poseben Podnebni transformacijski sklad (Klima Transformationsfonds). Pod njihovim pritiskom besedilo ustavnega amandmaja zdaj izrecno predvideva, da se bodo sredstva uporabljala "za naložbe v infrastrukturo in dodatne naložbe v doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2045".
Preberi še

Razkrivamo posledice plavajočih sončnih elektrarn
Znanstveniki preučujejo, kako sončni paneli vplivajo na vodne ekosisteme.
22.02.2025

Podnebne spremembe povzročajo naval mestnih podgan
Podgane že uspevajo v velikih mestih. Višje temperature jim še dodatno pomagajo pri preživetju.
20.02.2025

Težkokategorniki svarijo EU pred sproščanjem ESG pravil
Francija in Nemčija sta nasprotovali predpisom. Francija celo pozvala EU, da ustavi vse postopke.
09.02.2025

Okoljski ekonomist Sonnenschein: 'Spremljamo prenos oblasti na korporacije'
Trumpove podnebne politike, odločitve in podpora fosilni industriji odmevajo v svetu.
28.01.2025

Takšna formulacija je povzročila zaskrbljenost med konservativci in delom poslovne skupnosti, ki se sprašujejo, ali cilj podnebne nevtralnosti do leta 2045 postaja del ustavnih prioritet Nemčije. Vendar pa po mnenju nekdanjega sodnika nemškega Zveznega ustavnega sodišča Uda Di Fabija takšen dodatek vendarle ne pomeni postavitve podnebne nevtralnosti kot novega ustavnega cilja. Z njim se strinja tudi Christian Calliess, strokovnjak za ustavno in okoljsko pravo s Svobodne univerze v Berlinu, ki trdi, da nova formulacija le dodatno pojasnjuje obstoječi cilj varstva okolja.
Vendar politiki, kot je Wolfgang Kubicki iz liberalne stranke FDP, za Deutsche Welle opozarjajo, da bi takšna poteza lahko sprožila vrsto sodnih sporov zaradi morebitnih nesoglasij med investicijskimi projekti in cilji podnebne nevtralnosti, kar bi za državo predstavljalo dodatne pravne izzive.
Po drugi strani to za Zelene predstavlja velik politični uspeh, največji od oblikovanja prejšnje koalicijske vlade s SPD in FDP leta 2021, ko je njihov ambiciozni podnebni načrt propadel zaradi odločitve Zveznega ustavnega sodišča iz leta 2023.