Podnebne spremembe povzročajo naval mestnih podgan

Od Ratatouillijevega Remyja do znamenite newyorške podgane s pico - verjetno ni živali, ki bi bila z ljudmi bolj zapletena v odnos ljubezni in sovraštva kot rod Rattus. Najdemo jih na vseh celinah razen na Antarktiki, podgane pa se - in to upravičeno - pogosto vidijo kot pokazatelj revščine, umazanije in bolezni. Študija, ki je bila ta teden objavljena v reviji Science Advances, nakazuje, da se s segrevanjem podnebja povečujejo tudi populacije podgan.

Milejše zime po severni polobli pomagajo podganam uspevati v vedno gosteje naseljenih mestnih območjih. Po ugotovitvah študije je že nekaj tednov toplejšega vremena na leto v živahnem mestu dovolj, da se sčasoma poveča rast populacije glodavcev.

To potencialno pomeni dva do štiri dodatne tedne na leto, ko so nad zemljo, iščejo hrano in pridobivajo vire, ki jih potrebujejo za razmnoževanje," je pojasnil Jonathan Richardson, docent za biologijo na Univerzi v Richmondu in vodilni avtor študije.

Naraščajoča populacija glodavcev lahko predstavlja dodatne težave za javne uslužbence, ki se že tako borijo z invazijami. Podgane lahko poškodujejo mestno infrastrukturo in prenašajo bolezni. Po ugotovitvah študije imajo tudi "merljiv vpliv" na duševno zdravje ljudi, ki sobivajo z njimi. Obstajajo tudi stroški - mesta po vsem svetu že zdaj porabijo 500 milijonov dolarjev letno za poskuse obvladovanja podgan. V New Yorku je na primer župan Eric Adams napovedal "vojno proti podganam", imenoval posebnega pooblaščenca za podgane, zadolženega za prizadevanja za zmanjšanje števila glodavcev, in gostil prvi mestni Nacionalni vrh o mestnih podganah.

Avtorji so ugotovili, da so mestna središča, ki so v obdobju študije zabeležila večje povišanje temperature, imela tudi večje povečanje populacije podgan. Od 16 analiziranih mest jih je 11 pokazalo naraščajočo populacijo podgan, vključno z Washingtonom, San Franciscom in New Yorkom. Gostota prebivalstva je bila še en dejavnik, ki je prispeval k povečanju števila glodavcev, pri čemer so gosteje naseljena mesta zabeležila večjo rast.

Toda dolgoročnih podatkov o populacijah glodavcev primanjkuje in mnoga mesta ne spremljajo, kako hitro se te populacije povečujejo, kar otežuje natančno oceno stanja. Kaylee Byers, docentka na področju zdravstvenih ved na Univerzi Simon Fraser, ki preučuje ekologijo bolezni pri mestnih podganah, pravi, da je uporaba podatkov o javnih pritožbah "dvorezen meč". To so pogosto najboljši podatki, ki jih imajo, pravi, a so nekonsistentni. Študija, objavljena ta teden, je priložnost za podrobnejše raziskave - in zgodnje opozorilo za pomoč mestnim upraviteljem pri pripravi na morebitne izzive, pravita Byers in Richardson.

In čeprav ljudje pogosto sovražimo podgane, pogosto ustvarjamo prav takšne razmere, ki omogočajo tem glodavcem uspevanje. V New Yorku so prebivalci že dolgo odmetavali smeti ob rob ceste v plastičnih vrečkah, s čimer so podganam omogočili nekakšen "švedski bife". Študija kaže, da so podnebne spremembe le še en način, kako človeštvo nevede ustvarja pogoje v prid podganam.

"Podgane so, če že ne drugega, odsev ljudi in naših navad," pravi Byersova. "Razlog, da se podganam tako dobro godi v mestih, je hrana, ki jim jo dajemo, in okolje, ki ga ustvarjamo zanje, da uspevajo."