Zakaj se Evropa segreva dvakrat hitreje od preostalega sveta?

Evropa se sooča z novo podnebno realnostjo, saj ekstremne vročine niso več redkost.

Dva močna vročinska vala maja in junija sta podrla temperaturne rekorde v Franciji, Nemčiji, Španiji in Združenem kraljestvu. Na nekaterih lokacijah so temperature presegle 40 stopinj Celzija. Ti ekstremni pogoji so prišli precej pred vrhuncem poletja, povzročilo pa jih je območje visokega zračnega tlaka, znano kot toplotna kupola, ki je obstalo nad Evropo in pod seboj ujelo topel zrak.

Vročinski valovi v Evropi, najhitreje segrevajoči se celini na svetu, postajajo vse pogostejši, intenzivnejši in dolgotrajnejši. Napovedi kažejo, da bi lahko nenavadno visoke temperature trajale še več mesecev, dodatno pa jih lahko okrepijo spremembe v atmosferi, povezane z vračanjem podnebnega pojava El Niño.

Zgodnji vročinski val "peče" Evropo| Bloomberg

Zakaj se Evropa tako hitro segreva?

V zadnjih 30 letih se je temperatura v Evropi zvišala za približno 0,56 stopinje Celzija na desetletje, kar je več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kažejo podatki evropske službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Hitreje kot Evropa se segreva le Arktika, regija, ki se razteza čez območja treh celin.

Dolgoročno zviševanje globalnih temperatur je posledica toplogrednih plinov, ki zadržujejo toploto in nastajajo zaradi človeške dejavnosti. Vendar pa segrevanje Evrope dodatno pospešujejo še drugi dejavniki.

Eden izmed razlogov so spremembe vremenskih vzorcev. Spremembe v atmosferski cirkulaciji prinašajo vse več toplega zraka z juga Evrope, kar prispeva k pogostejšim vročinskim valovom in izjemno visokim temperaturam.

Evropa in Antarktika se segrevata najhitreje.| Bloomberg

Hitrejšemu segrevanju Evrope je prispeval tudi nepričakovan učinek uspešnega boja proti onesnaževanju zraka. Zaradi strožjih predpisov o kakovosti zraka, ki so jih vlade uvedle že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je danes v ozračju manj delcev onesnaženja, ki bi sicer odbijali sončno sevanje nazaj v vesolje.

Sončno energijo odbijata tudi sneg in led, vendar se njuna pokritost v Evropi vse bolj zmanjšuje, zato tla absorbirajo več toplote. Prav zaradi taljenja ledu se Arktika segreva tako hitro. Del Arktike, vključno z norveškim arhipelagom Svalbard, pripada Evropi, kar dodatno zvišuje povprečno stopnjo segrevanja celine.

Kako ekstremna vročina vpliva na ljudi?

Visoke temperature povečujejo tveganje za toplotni stres. Ta lahko povzroči omotico, slabost in mišične krče, v najhujših primerih pa vodi v toplotni udar, življenjsko ogrožajoče stanje, ki lahko poškoduje možgane, srce in ledvice.

Visoka vlažnost zraka dodatno povečuje občutek vročine. Ko je v zraku več vodne pare, znoj počasneje izhlapeva, zato se telo težje hladi.

Ekstremna vročina povečuje tveganje za vročinski udar, bolezni srca in prezgodnjo smrt. | Bloomberg

Vročinski valovi povečujejo število tropskih noči v Evropi, torej noči, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija, zaradi česar je težko kakovostno spati. Poleg tega, da motijo spanec, takšni pogoji lahko oslabijo kognitivne sposobnosti in dolgoročno povečajo tveganje za zdravstvene težave, vključno z boleznimi srca. Če se telo ponoči ne uspe dovolj ohladiti, težje prenaša dolgotrajno vročino.

Število tropskih noči v Evropi narašča.| Bloomberg

Vročina ima lahko tudi smrtonosne posledice. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Evropi v zadnjih štirih letih zaradi posledic visokih temperatur umrlo več kot 200 tisoč ljudi.

Kako vročinski valovi vplivajo na elektroenergetsko omrežje?

Med vročinskimi valovi poraba električne energije močno naraste, saj ljudje uporabljajo ventilatorje in klimatske naprave. Hkrati se lahko oskrba z električno energijo oslabi, kar vodi v izrazit dvig cen. Med junijskim vročinskim valom letos so večerne cene električne energije v Franciji dosegle najvišjo raven od energetske krize leta 2022.

Toplotne kupole običajno preprečujejo nastajanje oblakov, zato prevladuje sončno vreme, ki povečuje proizvodnjo elektrike iz sončnih elektrarn. Vendar pa območje visokega zračnega tlaka hkrati prinaša tudi šibkejši veter. Zaradi manjše proizvodnje vetrnih elektrarn je lahko oskrba z električno energijo bolj napeta v večernih urah, ko sončne elektrarne ne proizvajajo več elektrike.

Jedrske elektrarne, ki predstavljajo hrbtenico francoskega elektroenergetskega sistema, morajo med vročinskimi valovi pogosto zmanjšati proizvodnjo. Razlog je v tem, da se reke, iz katerih črpajo vodo za hlajenje reaktorjev, preveč segrejejo. Hkrati predpisi omejujejo izpust segrete vode nazaj v reke, da bi zaščitili vodne ekosisteme.

Ko iz obnovljivih in drugih nizkoogljičnih virov prihaja manj električne energije, morajo v pogon pogosto stopiti dražje elektrarne na fosilna goriva, ki povzročajo tudi višje emisije.

Kakšne še posledice prinašajo vročinski valovi?

Visoke temperature obremenjujejo prometno infrastrukturo in zdravstveni sistem. Železniške tirnice se lahko deformirajo, asfalt na cestah pa se zmehča ali začne taliti.

Vročinski valovi dodatno poslabšujejo sušo, ustvarjajo pritisk na oskrbo z vodo, znižujejo raven vode v akumulacijah za hidroelektrarne ter zmanjšujejo vodostaje rek, kot je Ren, ena najpomembnejših evropskih trgovskih plovnih poti. Dolgotrajna vročina zmanjšuje pridelek v kmetijstvu in povečuje tveganje za gozdne požare, saj izsušuje tla in vegetacijo. Izsušena in otrdela tla nato težje vpijajo vodo, zato se ob obilnih padavinah poveča nevarnost hudourniških poplav.

Skupni učinek vseh posledic ekstremne vročine bi lahko resno upočasnil gospodarsko rast. Po oceni zavarovalniškega velikana Allianz bi lahko skupne izgube, povezane z vročinskimi valovi, med letoma 2026 in 2030 zmanjšale bruto domači proizvod največjih evropskih gospodarstev za pet do sedem odstotkov.

Kako pripravljena je Evropa na ekstremno vročino?

Velik del evropske infrastrukture ni zasnovan za tako visoke temperature, zlasti v severnih in zahodnih delih celine, kjer je bila gradnja tradicionalno prilagojena zadrževanju toplote v hladnih zimah. V zadnjih letih so mesta, kot so Pariz, Madrid in Barcelona, odprla podnebna zatočišča v javnih prostorih, kot so knjižnice in parki, da bi prebivalcem omogočila oddih od vročine.

Klimatske naprave postajajo vse pogostejše, vendar je njihova uporaba še vedno neenakomerno razširjena, čeprav vse več območij beleži temperature, ki zahtevajo hlajenje. Medtem ko ima klimatsko napravo več kot 40 odstotkov gospodinjstev v Španiji, je evropsko povprečje le okoli 20 odstotkov. Za primerjavo, v Združenih državah Amerike ima klimatsko napravo približno 90 odstotkov gospodinjstev.

Povprečno letno število stopinj-dni hlajenja, kazalnika potrebe po hlajenju, ko temperature presežejo določen prag, v obdobju 1995–1999 | Bloomberg

Evropske stavbe so večinoma starejše in zgrajene v času, ko klimatske naprave še niso bile običajen del opreme. V številnih primerih je njihova vgradnja težavna ali celo omejena zaradi vpliva na videz stavbe, večje porabe energije in okoljskih posledic. Poleg tega klimatske naprave oddajajo topel zrak na mestne ulice, kar lahko dodatno okrepi učinek tako imenovanega urbanega toplotnega otoka. Zaradi pomanjkanja zelenih površin ter velike količine betona in asfalta, ki zadržujeta toploto, so gosto poseljena mesta že sicer toplejša od okoliških podeželskih območij.