Pod pariškimi ulicami deluje 75 milj dolga mreža cevi, ki skuša ohlajati dele mesta. Po njih se pretaka voda, ki je predhodno ohlajena v posebnih obratih, nato pa se distribuira po francoski prestolnici do pisarn, nakupovalnih središč in muzejev, vključno z Louvrom.
V državi, kjer je klimatska naprava redkost, sistem daljinskega hlajenja ponuja prav to. Upravljavec Fraîcheur de Paris, ki je del skupine Engie SA, navaja, da je okolju prijaznejši, saj porabi 50 odstotkov manj električne energije kot samostojni sistemi in prepolovi emisije.
Omrežje, ki pri procesu hlajenja uporablja vodo iz Sene, je trenutno pod velikim pritiskom zaradi rekordnih temperatur, ki so zajele celotno celino. Direktorica Marie Carlo je dejala, da hladilni obrati delujejo neprekinjeno, visoko povpraševanje in občasni izpadi elektrike pa pomenijo, da včasih vode ne morejo ohladiti na običajno raven.
Kljub pritiskom na delovanje Carlo poudarja, da bo daljinsko hlajenje v prihodnje postalo še pomembnejše kot odziv na podnebne spremembe in vse pogostejše ekstremne vremenske vzorce.
Najnovejši vročinski val v Evropi je prišel pred običajnim poletnim temperaturnim vrhuncem v juliju. V Parizu je povzročil predčasno zaprtje Louvra in Eifflovega stolpa. Po vsej celini so bili moteni promet, poškodovani pridelki ter zaprte šole in vrtci.
Povezan je bil tudi z več smrtnimi primeri, kar postaja ponavljajoč pojav v Evropi. Poleti 2022 naj bi zaradi ekstremne vročine umrlo več kot 60.000 ljudi, leta 2023 pa približno 47.000.
Obiskovalci na razgledni točki Eifflovega stolpa med visokimi temperaturami. Foto: Benjamin Girette/Bloomberg
"Kar je bilo nekoč obravnavano kot udobna rešitev, danes postaja zdravstveno vprašanje," je ta teden dejala Carlo ob predstavitvi delovanja sistema Fraîcheur de Paris. "Danes imamo veliko povpraševanja po priključitvah."
Sistemi daljinskega hlajenja se uporabljajo v številnih mestih, vključno z Zürichom, Singapurjem in Chicagom. Osnovni postopek temelji na uporabi hladilnih sredstev, ki ohladijo vodo na vse do 4 stopinje Celzija (39,2 °F). Voda v zaprtem krožnem sistemu se nato črpa do stavb uporabnikov, kjer omogoča hlajenje zraka. Ko se segreje, se vrača v obrate, kjer se ponovno ohladi. Kot del procesa hlajenja se prek toplotnih izmenjevalnikov uporablja tudi voda iz lokalnih virov.
V Parizu se ta sistem v manjšem obsegu uporablja že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v devetdesetih letih pa je začel hitro rasti. Od takrat je podjetje Fraîcheur de Paris razširilo omrežje na 14 hladilnih obratov ter dodatne velike rezervoarje in ledene hranilnike.
Louvre je bil ta teden prisiljen zapreti prej kot običajno. Foto: Benjamin Girette/Bloomberg
Eden izmed objektov, ki se nahaja pod bregovi Sene v bližini Place du Canada, je pravo središče črpalk, cevi in strojev. Pod zemljo neprestano brni, saj "chillerji" hlajenja na veliki globini ohlajajo velike količine vode, ki jo nato po številnih ceveh pošiljajo do sistemov za klimatizacijo svojih strank. Nad njimi toplotni izmenjevalniki kot del procesa uporabljajo vodo iz Sene, ki se nato nekoliko toplejša redno vrača nazaj v reko.
Fraîcheur de Paris, ki deluje na podlagi koncesije mesta, oskrbuje več kot 900 strank, od poslovnih stavb do znamenitosti, kot je Opera Garnier. Do leta 2042, ko se koncesija izteče, želi dodati nove obrate in skoraj 100 milj cevovodov ter tako potrojiti število priključenih objektov.
Podjetje navaja, da se pojavljajo pozivi k pospešitvi načrtovane širitve. Vloge za priključitev prihajajo iz različnih podjetij in javnih storitev, vključno s komercialnimi nepremičninskimi upravljavci, veleblagovnicami, zabaviščnimi objekti in bolnišnicami.
Rjuhe in rolete prekrivajo okna stanovanj med vročinskim valom v Parizu. Foto: Benjamin Girette/Bloomberg
Carlo je dejala, da je eden od izzivov pri širitvi pomanjkanje prostora za nove hladilne obrate. Za širitev cevnega omrežja je treba približno polovico trase izkopati in obnoviti pločnike, preostali del pa je mogoče položiti v obstoječo kanalizacijsko infrastrukturo, kar pomeni, da je mogoče nekatere nove odjemalce priključiti v manj kot enem letu.
Župan Pariza Emmanuel Grégoire pravi, da je sistem daljinskega hlajenja zdaj ključen za mesto.
"Strateško je razvijati to hladilno omrežje, ki ne uporablja individualnih klimatskih naprav, ki imajo velike pomanjkljivosti z vidika prekomerne porabe energije in oddajanja toplote," je dejal. "Vročinskih valov ne smemo več obravnavati kot krizne situacije, temveč kot ponavljajoč pojav."
.webp){kind=icon}
