text size
Ekstremne vročine niso več zgolj občasni poletni pojav, temveč postajajo trajni dejavnik, ki vse bolj vpliva na poslovanje podjetij. V Severni Ameriki se močni vročinski valovi danes pojavljajo dvakrat pogosteje kot sredi prejšnjega stoletja, v Evropi in Latinski Ameriki pa se ta trend pospešuje še hitreje.
Rekordno visoke poletne temperature vse pogosteje obremenjujejo infrastrukturo in povečujejo gospodarsko škodo. Posledice pa niso enake za vse. Medtem ko ekstremne vročine nekaterim panogam otežujejo poslovanje, drugim odpirajo nove priložnosti za rast.
Zato vlagatelji na Wall Streetu vse bolj poskušajo prepoznati, katera podjetja bodo med zmagovalci in katera med poraženci podnebnih sprememb. To pa ni preprosta naloga.
"To je vprašanje, vredno bilijon dolarjev," pravi Gernot Wagner, podnebni ekonomist z Univerze Columbia. Dodaja, da "znanost na številne načine šele dohiteva resničnost", zato vlagatelji potrebujejo čas, da ugotovitve podnebnih modelov pretvorijo v konkretne ocene vrednosti podjetij.
Kljub temu vsak nov vročinski val prinaša jasnejšo sliko o tem, kako višje temperature vplivajo na poslovne rezultate podjetij. To so nekatere panoge, v katerih so se že pokazala največja tveganja, pa tudi nove poslovne priložnosti.
Vročinski valovi povečujejo povpraševanje po opremi za električna omrežja
Ko ekstremne vročine povečajo porabo klimatskih naprav, je elektroenergetsko omrežje pod velikim pritiskom. Oprema se hitreje obrablja, okvare pa postajajo pogostejše. Težava je še posebej izrazita v Severni Ameriki in Evropi, kjer je velik del omrežja zgrajen pred več desetletji, ko so bile podnebne razmere precej milejše.
Zaradi tega energetska podjetja pospešujejo naložbe v posodobitev omrežij. V New Yorku, kjer bi se lahko število dni s temperaturami nad 35 stopinjami Celzija do leta 2030 povečalo za štirikrat, je lokalni distributer Con Edison pred letošnjim poletjem namenil 3,9 milijarde dolarjev za zamenjavo zastarele infrastrukture.
To odpira velike priložnosti za proizvajalce transformatorjev, kablov in velikih baterijskih sistemov za shranjevanje energije ter za podjetja, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in vzdrževanjem elektroenergetskih omrežij, kot je MasTec, pravi Andrew John Stevenson, analitik pri Bloomberg Intelligence.
Po njegovih besedah se rast naložb nanaša tako na načrtovane posodobitve kot tudi na nujne ukrepe po vremenskih ujmah. Ekstremne vročine pogosto preobremenijo distribucijska omrežja, zato povpraševanje po specializiranih storitvah narašča vsakič, ko pride do izpadov ali okvar.
Elektroenergetska omrežja so med prvimi, ki občutijo posledice vse pogostejših vročinskih valov. Foto: Bloomberg
Na primer, ko je močan vročinski val leta 2006 povzročil številne okvare transformatorjev po vsej Kaliforniji in pustil brez elektrike več kot milijon ljudi, je lokalni distributer Pacific Gas and Electric moral nemudoma zamenjati okvarjeno opremo. Po podatkih iz regulativnih poročil so prav takrat proizvajalci opreme za elektroenergetska omrežja in podjetja, ki so sodelovala pri odpravljanju okvar, ustvarili milijonske prihodke.
Čeprav vsak vročinski val ne povzroči prekinitev oskrbe z električno energijo, imajo proizvajalci opreme in podjetja, ki jo nameščajo, dobre možnosti za dodatno rast, saj ekstremne vremenske razmere postajajo vse pogostejše, potreba po nujnih popravilih pa narašča, pravi Stevenson.
Napredni sistemi hlajenja postajajo velik posel
Pospešena gradnja podatkovnih centrov za razvoj umetne inteligence je hlajenje računalniške opreme spremenila v enega največjih operativnih izzivov. Višje temperature zraka klasične sisteme ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije (HVAC) vse pogosteje pripeljejo do njihovih skrajnih zmogljivosti.
Med neobičajno močnim vročinskim valom v Londonu leta 2022 hladilni sistemi v podatkovnih centrih podjetij Google in Oracle niso uspeli vzdrževati potrebne temperature, zato so morali upravljavci nujno izklopiti del strežnikov, da bi preprečili resno poškodbo opreme.
Po drugi strani takšni dogodki odpirajo nove poslovne priložnosti podjetjem, ki razvijajo napredne sisteme tekočinskega hlajenja in specializirane rešitve HVAC.
"Povpraševanje, povezano z umetno inteligenco, se vse bolj odmika od tradicionalnega zračnega hlajenja," pravi Garvin Jabusch, glavni investicijski direktor družbe Green Alpha Advisors. Dodaja, da hkrati narašča tudi povpraševanje po programski opremi, ki upravlja hlajenje podatkovnih centrov in optimizira njegovo učinkovitost.
Carrier Global, katerega izdelki vključujejo sisteme za neposredno hlajenje računalniških čipov, je aprila vlagateljem sporočil, da je močan priliv naročil v prvem četrtletju podjetju že takrat omogočil, da si je za celotno leto zagotovil prodajo podatkovnim centrom.
Podoben trend beležita tudi Trane Technologies in Johnson Controls, ki velik del nedavne rasti prihodkov pripisujeta vse večjim naložbam podatkovnih centrov v napredne rešitve za hlajenje.
Vročine povečujejo stroške prevoznikov
Podatkovni centri niso edini, ki prilagajajo svoje hladilne sisteme. Vse več transportnih podjetij v tovornjake vgrajuje klimatske naprave, čeprav te v preteklosti pogosto niso bile del standardne opreme.
Eden od primerov je UPS. Po grožnji z veliko stavko leta 2023 se je logistični velikan s sindikati dogovoril, da bo v prihodnje kupoval izključno dostavna vozila s klimatskimi napravami, tisoče obstoječih tovornjakov, ki vozijo po najbolj vročih delih ZDA, pa bo naknadno opremil s klimatskimi sistemi.
Hkrati tudi regulatorji zaostrujejo pravila glede zaščite delavcev pred vročino. Indijsko ministrstvo za cestni promet in avtoceste je nedavno določilo, da morajo imeti vsi novi tovornjaki srednjega in težkega razreda klimatizirane kabine. To predstavlja veliko spremembo za trg, na katerem ima klimatske naprave manj kot pet odstotkov voznega parka.
Čeprav takšni ukrepi povečujejo varnost voznikov, prevoznim podjetjem prinašajo tudi višje stroške. Ne gre le za naložbe v nova vozila ali predelave obstoječih. Klimatske naprave porabijo precejšnje količine goriva tudi takrat, ko tovornjaki stojijo.
Ocene kažejo, da težak tovornjak med enournim mirovanjem porabi približno 0,8 galona (okoli tri litre) dizelskega goriva samo za hlajenje kabine.
Vse bolj vroča poletja logistična podjetja silijo v nove naložbe v varnost in udobje voznikov. Foto: Depositphotos
Višje temperature povečujejo stroške gradnje
Delavcev vseh panog ni mogoče zaščititi pred vročinskimi valovi s klimatskimi napravami. Države, kot sta Kitajska in Španija, že imajo predpise, ki ustavijo dela na prostem, ko temperature postanejo nevarno visoke. V ZDA takšna obveznost ne obstaja, vendar gradbeni delavci med hudo vročino kljub temu pogosteje jemljejo odmore, pravi Andrew John Stevenson.
Krajši delovni čas in zmanjšana produktivnost zaradi visokih temperatur sta med letoma 2001 in 2023 ameriškemu gradbenemu sektorju povzročila približno 38 milijard dolarjev gospodarske škode, kaže raziskava Univerze Duke, objavljena lani.
Po ocenah Bloomberg Intelligence se, ko temperatura naraste s približno 32 na skoraj 38 stopinj Celzija, stroški dela gradbenih podjetij v povprečju povečajo za 5,7 odstotka.
"To je pravzaprav zelo konservativna ocena," pravi Stevenson, avtor raziskave. "Če čez dan ne morete delati 20 ali 30 odstotkov časa, ne čakajo samo delavci. Stojijo tudi stroji, oprema in ves kapital, vložen v gradbišče," pojasnjuje.
Dodaja, da ob vse pogostejših ekstremnih vročinah takšne izgube postajajo pomemben in trajen strošek za gradbena podjetja.
.webp){kind=icon}
