Velika težava pred svetovnim prvenstvom: za igralce ali navijače?

Po lanskem klubskem svetovnem prvenstvu v ZDA, ki so ga zaznamovale nevarno visoke temperature in velika vlažnost, je vse več pozornosti usmerjene v to, kako se bo FIFA odzvala na ekstremno vročino med največjim turnirjem v svoji zgodovini, svetovnim prvenstvom 2026, ki se začne 11. junija. Doslej je bilo največ govora o tem, kako bi vremenske razmere lahko vplivale na nogometaše, prvenstvo pa znova odpira tudi vprašanje tistih, ki so tveganju v resnici najbolj izpostavljeni: navijačev in prihodnjih generacij športnikov.

Manj kot mesec dni pred prvo tekmo je vse jasneje, kakšnemu toplotnemu stresu bo izpostavljenih vseh 16 stadionov v ZDA, Kanadi in Mehiki. Analiza organizacije World Weather Attribution, mednarodne znanstvene mreže, ki preučuje vpliv podnebnih sprememb na ekstremne vremenske pojave, kaže, da bi lahko četrtino tekem odigrali v razmerah, v katerih temperatura mokrega termometra presega 26 stopinj Celzija. Gre za kazalnik, ki meri, kako učinkovito se lahko telo ohlaja, ta raven pa velja za nevarno in zahteva več odmorov za hlajenje.

Približno pet tekem bi lahko potekalo pri temperaturi mokrega termometra 28 stopinj Celzija, kar je meja, pri kateri Ameriška univerza za športno medicino priporoča preložitev ali prekinitev športnih dogodkov. Eden od avtorjev raziskave je ob predstavitvi rezultatov dejal, da so te ocene pravzaprav "konservativne", kar pomeni, da bi bile dejanske razmere lahko še precej slabše.

Še vedno ni jasno, kakšen protokol bo FIFA uporabila ob ekstremni vročini. Za zdaj je napovedala triminutni odmor za hidracijo v vsakem polčasu, ne glede na temperaturo. Med lanskim klubskim svetovnim prvenstvom je FIFA dodatne odmore za hlajenje dovolila šele, ko je temperatura mokrega termometra dosegla 28 stopinj Celzija, in še to po posredovanju Mednarodnega združenja profesionalnih nogometašev. Kritiki pa menijo, da nobeden od teh ukrepov ni zadosten.

Približno četrtina tekem na svetovnem prvenstvu bi lahko potekala v razmerah, ki jih strokovnjaki ocenjujejo kot nevarne za zdravje. Foto: Bloomberg

Čeprav bi lahko imeli zaradi vročine težave tudi igralci, je precej verjetneje, da bomo gledali počasnejše in manj atraktivne tekme, na katerih bodo najboljši nogometaši na svetu zaradi visokih temperatur igrali bolj zadržano in prilagajali tempo, kot pa da bi na igrišču prihajalo do resnih zdravstvenih zapletov. Gre za vrhunske športnike, vajene zahtevnih razmer, nogomet pa se zaradi pogostih prekinitev in sprememb ritma vendarle razlikuje od športov, kot sta tek ali triatlon.

Prava nevarnost zato grozi navijačem. Nogometaše in druge vrhunske športnike ves čas spremljajo zdravniki in strokovne ekipe, za gledalce pa tega ni mogoče trditi. Na svetovnem prvenstvu naj bi stadione obiskalo od pet do sedem milijonov ljudi, med njimi pa bodo ljudje različnih starosti, telesne pripravljenosti in zdravstvenega stanja, tudi takšni, za katere ekstremne temperature pomenijo resno tveganje.

Tudi če bo tekma potekala na enem od treh klimatiziranih stadionov, bodo navijači vročini izpostavljeni med prihodom na stadion in odhodom z njega, med čakanjem v vrstah ali v zunanjih navijaških conah. Ob tem mnogi verjetno ne bodo upoštevali priporočil za ravnanje v veliki vročini. Pivo, denimo, ni ravno najboljša izbira za hidracijo.

Zaščita ljudi pri tem ne zahteva zapletenih rešitev. FIFA bi morala zagotoviti lahko dostopno in brezplačno vodo, dovolj sence ter točke za hlajenje v okolici stadionov in v navijaških conah. Obenem bi morala jasno opozarjati na tveganja, ki jih prinašajo visoke temperature, ter navijačem pojasniti, kako se lahko zaščitijo. Če pa organizacija že zdaj težko prepriča javnost, da resno jemlje varnost igralcev, ne bi bilo presenetljivo, če bi zdravje navijačev ostalo v ozadju.

Pri tem se pogosto spregleda še ena težava: ekstremne vremenske razmere ne ogrožajo le velikih športnih dogodkov, temveč tudi samo možnost ukvarjanja s športom. Otroci ne morejo normalno trenirati nogometa na poplavljenih igriščih, tako kot je med vročinskim valom težje in nevarneje tudi rekreativno teči. Ko morajo države vse več denarja namenjati odpravljanju posledic vremenskih ujm, ga manj ostane za lokalne športne programe in razvoj športa v skupnosti.

Globalna raziskava, ki jo je Ipsos izvedel leta 2021, je pokazala, da si več kot polovica vprašanih želi biti telesno dejavnejša, 17 odstotkov pa jih kot eno glavnih ovir navaja neugodne vremenske razmere.

Podnebne spremembe že spreminjajo razmere, v katerih trenirajo prihodnje generacije športnikov po vsem svetu. Foto: Bloomberg

Po poročilu Svetovnega gospodarskega foruma bi lahko nadaljevanje sedanjih trendov imelo resne posledice za celotno športno industrijo. Skupni učinki vse manjše telesne dejavnosti, podnebnih sprememb in izgube narave bi lahko do leta 2030 letne prihodke športnega gospodarstva zmanjšali za kar 14 odstotkov oziroma za približno 517 milijard dolarjev. Do leta 2050 bi se lahko ta padec povečal na 18 odstotkov, predvsem zaradi manjšega ukvarjanja s športom in šibkejšega povpraševanja po športni opremi.

Kenijski ragbist Kevin Wekesa je za The Guardian povedal, da je moral odpovedati brezplačni trening za otroke v šoli na območju Kenije, sicer znanem po zelenju, ker je bilo igrišče povsem izsušeno in neuporabno. Učenci so mu povedali, da je v takšnem stanju že več mesecev. Če otroci ne morejo več brezskrbno tekati za žogo in se ukvarjati s športom na šolskih igriščih, se postavlja vprašanje, od kod bodo prihajale prihodnje športne zvezde.

Analiza neprofitne organizacije Football for Future je preučila podnebne projekcije za 18 lokacij po svetu, na katerih so prve nogometne korake naredili igralci, kot so David Beckham, Kylian Mbappé in Lionel Messi. Raziskava kaže, da bi se lahko do leta 2050 število dni, ko temperatura mokrega termometra doseže 32 stopinj Celzija, povečalo za 45 odstotkov, število dni s temperaturami nad 35 stopinjami pa bi lahko poskočilo celo za 150 odstotkov. Le redki bi si želeli v takšnih razmerah trenirati ali več ur igrati nogomet.

Če prihodnje športne zvezde, pa tudi rekreativci, ne bodo mogli več normalno trenirati in se ukvarjati s športom, prihodnost športa ni videti prav nič optimistična. Posledice pa se ne končajo pri gospodarskih izgubah in zdravstvenih tveganjih. Šport in rekreacija ljudem prinašata zadovoljstvo, druženje in občutek svobode. Zato podnebne spremembe ne ogrožajo le varnosti in zdravja, temveč tudi preproste stvari, zaradi katerih je vsakdanje življenje lepše.