Evropska unija pripravlja omejene prilagoditve sistema trgovanja z emisijami, s katerimi želi ublažiti vpliv stroškov ogljičnih kuponov na vse višje cene energije. Hkrati želi ohraniti dovolj manevrskega prostora, da industriji ne bi dodatno otežila prehoda na čistejše tehnologije.
Vprašanje cen energije se je povzpelo med ključne politične teme v EU, še posebej ob naraščajoči zaskrbljenosti glede konkurenčnosti evropskega gospodarstva v primerjavi s Kitajsko in ZDA. Napetosti na Bližnjem vzhodu te pritiske še povečujejo. Evropska komisija zato razmišlja o bolj prilagodljivem upravljanju ponudbe emisijskih kuponov v okviru sistema EU ETS ter o določenih olajšavah za energetsko intenzivne panoge, tudi z večjim obsegom brezplačnih kuponov.
V osnutku uredbe, ki ga je predstavila v sredo, Komisija predlaga spremembo pri upravljanju rezerve za stabilnost trga, mehanizma, ki uravnava ponudbo emisijskih kuponov. Del kuponov se po novem ne bi več avtomatično umikal iz sistema, medtem ko ključni parametri, kot so količinski pragovi in stopnja umikanja, ostajajo nespremenjeni. Predlog morajo zdaj potrditi še države članice in Evropski parlament.
Cilj ukrepa je zmanjšati nihanja cen emisij s tem, da bi imela EU na voljo več kuponov v rezervi, ki jih lahko po potrebi sprosti na trg. Gre za razmeroma zmeren poseg, precej milejši od nekaterih političnih pobud, ki so predlagale bistveno omilitev ali celo začasno ustavitev sistema.
Rezerva za stabilnost trga je od leta 2019 eden ključnih mehanizmov sistema, saj uravnava ponudbo emisijskih kuponov. Ko njihovo število na trgu preseže določeno raven, se presežek umakne v rezervo. Po veljavnih pravilih se nato vsako leto trajno izbrišejo vsi kuponi nad pragom 400 milijonov.
Evropska komisija namerava delovanje tega mehanizma ponovno odpreti v okviru širše reforme sistema trgovanja z emisijami, ki jo načrtuje za julij. Takšne zakonodajne spremembe so praviloma dolgotrajne in lahko trajajo tudi do dve leti.
Obenem komisija išče načine, kako ublažiti pritisk na industrijo zaradi visokih cen energije. Ena od možnosti je večja prilagodljivost pri dodeljevanju brezplačnih emisijskih kuponov za energetsko intenzivne panoge. Čeprav se večina kuponov prodaja na dražbah, del podjetij do njih dostopa brezplačno, da bi se izognili selitvi proizvodnje v države z manj strogimi okoljskimi pravili.
Sistem EU ETS, uveden leta 2005, danes vključuje več kot 10.000 industrijskih obratov, od jeklarske do kemične industrije, pri čemer se skupna količina dovoljenih emisij postopno zmanjšuje. Strošek emisij v povprečju predstavlja okoli 11 odstotkov končne cene električne energije v EU, kar industrija pogosto izpostavlja kot pomembno breme.
Na marčevskem vrhu so voditelji držav članic Evropsko komisijo pozvali, naj ukrepa za znižanje cen energije, ki so bile visoke že pred dodatnimi pretresi zaradi konflikta z Iranom in motenj v dobavi nafte in plina. Prihodnja konkurenčnost evropske industrije bo v veliki meri odvisna prav od tega, ali bo EU uspela omejiti energetske stroške za podjetja.
Po velikonočnih praznikih, ki se končajo 6. aprila, bo EU predstavila posodobljene referenčne vrednosti energetske učinkovitosti. Te bodo določale, kolikšen delež brezplačnih emisijskih kuponov pripada posameznim industrijam v obdobju med letoma 2026 in 2030, pri čemer naj bi odražale tehnološki napredek in izboljšano učinkovitost.
Energetsko intenzivne panoge si prizadevajo, da bi merila ostala nespremenjena, saj se bojijo, da bi strožji pogoji lahko ogrozili proizvodnjo. Evropska komisija takšnim pozivom ne namerava slediti, vseeno pa išče načine, kako bi industriji omogočila nekoliko bolj ugodno razdelitev brezplačnih kuponov, ne da bi pri tem posegla v osnovna pravila sistema.
Predlog bo najprej šel v štiritedensko javno razpravo, nato pa bodo o njem odločali predstavniki držav članic v odboru za podnebne spremembe. Končno odločitev Komisija pričakuje proti koncu aprila ali v začetku maja.
.webp){kind=icon}
