Vlada bo tudi s Hrvaško sklenila sporazum za oskrbo s plinom

Na današnji seji je vlada sprejela tudi pobudo za sklenitev sporazuma s Hrvaško o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Sporazum državi podpisnici omogoča, da v primeru motnje v oskrbi s plinom svojih zaščitenih odjemalcev sopodpisnico zaprosi za solidarnostno pomoč.

Podoben sporazum z Italijo je državni zbor že ratificiral in sloni na evropski uredbi o ukrepih za zagotavljanje oskrbe s plinom. 

Namen sporazuma je, da ena država partnerica takrat zaprosi drugo partnerico za solidarnostno pomoč pri oskrbi svojih zaščitenih odjemalcev. Sporazum ureja tudi zelo natančno časovnico in podrobni mehanizem realizacije vsake posamezne faze. Gre za sporazum meddržavne narave, ki ima precej finančnih in pravnih posledic za obe podpisnici.

Podoben sporazum naj bi vlada sprejela tudi z Avstrijo, ki je najpomembnejši vir zemeljskega plina za Slovenijo. V letu 2020 so slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede, natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu na severovzhodu države in pripadajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina, pri čemer se v Baumgarten steka predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic.

Cene zemeljskega plina ob tem še vedno letijo v nebo. Danes okrog 9. ure zjutraj je cena za enomesečno pogodbo na nizozemskem vozlišču (TTF) prvič presegla mejo 300 evrov na megavatno uro. Poleg omejene ruske dobave po plinovodih ceno viša tudi povečan uvoz utekočinjenega plina (LNG), s katerim Evropa nadomešča izgubljeni plin iz Rusije.

Cena plina je tako okrog 600 odstotkov nad letnim izhodiščem, a zaradi visokih cen in nezanesljive dobave Mednarodna agencija za energijo (IEA) napoveduje upočasnjeno rast trga v prihajajočih letih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar