Naftni trg: Trenja v OPEC+, trgovinska vojna in iranski jedrski dogovor

Svetovne cene črnega zlata so v zadnjih tednih padle na najnižjo raven v štirih letih. Glavna razloga za upad sta trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ter nepričakovana odločitev naftnega kartela OPEC+, da maja poveča proizvodnjo za 411 tisoč sodov nafte na dan, kar je trikrat več, kot je skupina prvotno načrtovala.

Obsežne ameriške carine na Kitajsko, ki trenutno znašajo 145 odstotkov, so zazvonile krizne alarme in spodbudile strahove, da svet koraka v recesijo. Kitajska je namreč največja svetovna uvoznica nafte. Po napovedih ameriške Uprave za energetske informacije (EIA) naj bi se svetovna poraba nafte leta 2025 povečala za 0,9 milijona sodov na dan, kar je 0,4 milijona manj od napovedi prejšnjega meseca.

Dodatno nestabilnost na naftnem trgu pa vliva tudi spor znotraj Organizacije držav izvoznic nafte in njenih zaveznic (OPEC+), zlasti Kazahstana, ki je prekomerni proizvajalec črnega zlata. Države članice OPEC+ se bodo sestale 5. maja, da bi se odločile, kaj storiti junija.

Cena 159-litrskega sodčka severnomorske nafte brent se je v času pisanja članka gibala pri 66,60 dolarja, medtem ko se je cena sodčka zahodnoteksaške nafte WTI gibala pri 62,74 dolarja.

"Notranja nesoglasja znotraj OPEC+ so povečala negativna tveganja za oskrbo z nafto, medtem ko vztrajne carinske napetosti še naprej vplivajo na makrorazpoloženje," je za Bloomberg povedal Zhou Mi, analitik raziskovalnega inštituta, povezanega z družbo Chaos Ternary Futures.

Trenja v kartelu OPEC+

Kartel OPEC+ se je ta mesec odločil za povečanje proizvodnje od prvotno načrtovanih 122 tisoč sodov na dan na 411 tisoč sodov na dan, kar je skupaj s Trumpovimi carinami povzročilo padec cene nafte brent na okoli 60 dolarjev za sod. Brent si je od takrat sicer opomogel.

Andrey Rudakov/Bloomberg

 

Vendar ob robu povečanja proizvodnje prihaja do vse večjih notranjih sporov v kartelu, saj nekatere članice OPEC+ kršijo naftne kvote. Poglaviten antagonist je srednjeazijski Kazahstan, vendar kvote krši tudi Irak. Kazahstan je po poročanju Reutersa izjavil, da bo pri odločanju o obsegu proizvodnje dal prednost nacionalnim interesom pred interesi OPEC+.

Skupina proizvajalcev pod vodstvom Savdske Arabije je s pospešenim povečanjem proizvodnje v sredini aprila poskušala oklestiti načrte Astane in preostalih kršiteljev kvot. To je bil očiten poskus discipliniranja članic, ki proizvajajo preveč, z znižanjem cen, vendar je Kazahstan na svojih največjih naftnih poljih še naprej črpal kot običajno.

Kazahstanski minister za energijo Erlan Akenženov je prejšnji teden zavrnil pritiske za uskladitev kazahstanske proizvodnje s kvotami, češ da država ne more bistveno zmanjšati proizvodnje in da bo dala prednost nacionalnim interesom pred obveznostmi OPEC+. Po poročanju Reutersa država celo razmišlja o ponovni oceni svojega sodelovanja v zavezništvu OPEC+.

"Počasnejša rast proizvodnje v ZDA bi lahko pomagala preprečiti pričakovano pospešeno umikanje proizvodnje OPEC+," pa je za Bloomberg povedala Rebecca Babin, višja trgovka z energenti pri družbi CIBC Private Wealth Group. Kljub temu bo negotovost v zvezi s kartelom "verjetno zadržala kakršnokoli rast in pomenila tveganja za padec, če se bodo gospodarski podatki začeli umirjati".

Aldo Spanjer, vodja energetske strategije pri banki BNP Paribas, je za Bloomberg dejal, da so "kljub medvedjemu razpoloženju na bližnji rok obeti surove nafte videti spodobno", k čemur prispevajo nizke zaloge nafte. "V tretjem in četrtem četrtletju vidimo dovolj zalog, da se bo zmanjšalo nekaj pritiska bikov, medtem ko bo povečanje zalog zunaj OPEC+ še dodatno podaljšalo ravnotežje."

Ali Mohammadi/Bloomberg

 

Bi iranski jedrski sporazum lahko dodatno znižal cene nafte?

Turbulenca na naftnem trgu prihaja v času rahljanja napetosti med Washingtonom in Teheranom, ki sta na začetku meseca začela posredna pogajanja o novem jedrskem dogovoru. V soboto je v omanski prestolnici Maskat potekal tretji krog pogajanj.

Trumpova administracija si je postavila 60-dnevni rok dosega novega sporazuma o iranskem jedrskem programu – od prvega je Trump odstopil v času svojega prvega mandata. Če bo sporazum dosežen, bi zahodne države z ZDA na čelu zrahljale obsežne ekonomske sankcije proti Iranu, ki med drugim zajemajo tudi nafto.

Preden so stekla pogajanja, so nekateri analitiki opozarjali pred ameriško in izraelsko vojaško intervencijo proti Iranu, pri čemer so se ti strahovi v zadnjih tednih zmanjšali. "ZDA niso naklonjene vojaški intervenciji Izraela, predvsem zaradi posledic na naftnem trgu," je pred tednom povedal politolog Faris Kočan.

Morebitni jedrski sporazum med ZDA in Iranom povečuje možnosti za vrnitev iranske nafte na svetovne trge in zmanjšuje geopolitične napetosti, kar bi lahko pripomoglo k znižanju cen nafte na globalni ravni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar