Srebro doseglo nov mejnik, draži se hitreje od zlata

Cena srebra je prvič po letu 2011 spet nad 40 dolarjev za unčo. K temu so prispevala okrepljena pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) ta mesec znižala obrestne mere, kar pa je spodbudilo zanimanje vlagateljev za plemenite kovine.

Promptna cena srebra je bila v ponedeljek tudi do 1,4 odstotka višja in je dosegla 40,29 dolarja za unčo, medtem ko je letošnji donos srebra presegel 40 odstotkov. Skoraj 39-odstotno rast letos beleži tudi zlato - cena se je v začetku tega tedna okrepila do 0,7 odstotka in dosegla najvišjo raven po aprilskem rekordu.

Voda na mlin plemenitim kovinam je močno povpraševanje vlagateljev po varnih naložbah ob geopolitičnih napetostih in negotovih finančnih razmerah, k temu prispevajo tudi ponavljajoči se napadi ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Fed, kar je vzbudilo skrb glede neodvisnosti centralne banke.

Stave, da bo Fed na naslednjem srečanju ta mesec znižal obrestne mere, so se povečale, pri čemer naj bi ključno ameriško poročilo o zaposlovanju ta petek še okrepilo ta pričakovanja. Nižji stroški zadolževanja običajno podpirajo plemenite kovine, saj te ne prinašajo obresti.

Srebro je cenjeno tudi zaradi svoje industrijske uporabe v tehnologijah čiste energije, med drugim v sončnih celicah. V okviru tega se trg po navedbah industrijskega združenja Silver Institute že peto leto zapored sooča s primanjkljajem ponudbe.

Vlagatelji so množično vlagali v sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF), podprte s srebrom. Obseg se je avgusta povečal že sedmi zaporedni mesec, kar je najdaljše obdobje prilivov od leta 2020. To je tudi zmanjšalo zaloge prosto dostopne kovine v Londonu, kar vodi v vztrajno napetost na trgu.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar