Cena nafte na svetovnem trgu se je v zadnjih dveh tednih zvišala po znižanju obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) in Evropske centralne banke (ECB), pa tudi zaradi novih napetosti na Bližnjem vzhodu. Vrednost svetovne referenčne nafte brent se trenutno giblje okoli 75 dolarjev za sodček, medtem ko je bila še pred dvema tednoma pod 70 dolarji za sodček.
Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent kažejo, da cena nafte do konca leta in tudi v prvem četrtletju prihodnjega leta še ne bo rasla. Gibala naj bi se od 73 do 75 dolarjev za sodček. Nafta brent je eden glavnih svetovnih kazalnikov cen surove nafte in se uporablja kot referenčna cena za približno dve tretjini svetovne trgovine z nafto.
Trg za zdaj ne pričakuje drastičnih skokov te surovine, ki je med energetsko krizo leta 2022 dosegla 120 dolarjev za sodček in za seboj potegnila rast vseh drugih cen.
Preberi še
Kakšni so razlogi za skok cen nafte?
Zaostrovanje bližnjevzhodne krize in sprememba načrpanih kvot nafte OPEC+ prispevata k dvigu cen.
24.09.2024
Vendar tako kot leta 2022, ko se je cena nafte zaradi vojne v Ukrajini drastično dvignila, tudi zdaj obstajajo tveganja, da se bo nafta podražila zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prerasli v širšo vojno. V tej regiji se proizvede 30 odstotkov svetovne nafte, morebitne motnje v dobavi pa bi lahko vplivale na cene te surovine.
Na rast cen nafte bi lahko vplival tudi najnovejši dokument organizacije držav izvoznic nafte OPEC. Avtorji dokumenta, imenovanega Svetovne naftne napovedi za leto 2024, napovedujejo, da bosta nafta in plin kljub pariškemu sporazumu in vse bolj vidnim posledicam podnebnih sprememb pomemben vir energije do leta 2050.
Po napovedih bo delež nafte in plina v svetovni energetski proizvodnji do leta 2050 ostal nad 53 odstotki, pri čemer bo nafta obdržala največji, več kot 29-odstotni delež, plin pa 24 odstotkov.
Kaj so razlogi za rast cen nafte?
Cena nafte se je v zadnjih dveh tednih zvišala, potem ko je ECB najprej znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk, nato pa še Fed za 50 bazičnih točk. Znižanje obrestnih mer je vplivalo na rast delnic, s tem pa tudi na rast cen nafte.
Nižje obrestne mere spodbujajo potrošnjo in investicije. To lahko povzroči povečano gospodarsko aktivnost in s tem večje povpraševanje po energiji, vključno z nafto. Cenejši krediti podjetjem omogočajo več investicij in rast poslovanja.
Drugi razlog za rast cene nafte so nova trenja na Bližnjem vzhodu. Hezbolah, militantna skupina, ki jo podpira Iran, je prejšnji teden Izrael obtožil napada v Libanonu, v katerem je bilo ubitih več ljudi, na tisoče pa ranjenih. Prejšnji teden je po Libanonu eksplodiralo na tisoče pozivnikov in walkie-talkijev, ki so jih imeli operativci Hezbolaha.
Boji med Izraelom in Hezbolahom so se nato stopnjevali. Izrael je izvedel več zračnih napadov na cilje Hezbolaha v Libanonu, medtem ko so člani Hezbolaha izstrelili rakete na severni Izrael.
Novi konflikti na Bližnjem vzhodu vzbujajo strah, da bi lahko v regiji prišlo do širše vojne, v katero bi bil lahko vpleten tudi Iran. Glede na to, da se 30 odstotkov svetovne nafte proizvede na Bližnjem vzhodu, vsako stopnjevanje razmer lahko vodi v zvišanje cen nafte.
Nafta se je ta teden dražila tudi potem, ko je guverner Kitajske ljudske banke Pan Gongsheng napovedal številne spodbujevalne ukrepe za gospodarstvo. Kitajska je največja svetovna uvoznica nafte, zato bi gospodarska upočasnitev azijske velesile vplivala na padec cene te surovine.
Bloomberg
Nafta letos izgublja tudi zaradi šibkega povpraševanja
Kljub trenutni rasti je vrednost nafte letos še vedno pod lanskoletnimi ravnmi. Samo v letošnjem tretjem četrtletju je v primerjavi s predhodnim četrtletjem vrednost nafte padla za približno 14 odstotkov.
Razlogov za izgubo je več. Najprej zaradi šibkega povpraševanja po tej surovini, ker je okrevanje ameriškega in kitajskega gospodarstva šibko, ti državi pa sta običajno največji porabnici nafte.
Povpraševanje po nafti na Kitajskem upada tudi zato, ker tam kupujejo vse več električnih avtomobilov. Po uradnih kitajskih podatkih se je namreč prodaja električnih in hibridnih vozil avgusta povečala in že drugi mesec zapored prehitela dobave klasičnih bencinskih avtomobilov.
Drastičen padec cene nafte je odložil odločitev skupine OPEC+ o večji proizvodnji in dobavi nafte. Prvotno je skupina načrtovala povečanje proizvodnje in dostave nafte za približno 180 tisoč sodčkov nafte na dan z začetkom oktobra, vendar je ta načrt opustila, potem ko je cena nafte začela drastično padati.
Drugi razlog za padec cen nafte je presežna ponudba iz držav, ki niso članice skupine OPEC+.
Prav tako napovedi kažejo, da se bo povpraševanje po nafti zmanjšalo do konca letošnjega leta, pa tudi v naslednjem. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v mesečnem poročilu za september navedla, da je bila rast svetovne potrošnje v prvi polovici leta zaradi upočasnitve kitajskega gospodarstva najnižja od začetka pandemije. Še slabše se zdijo napovedi za naslednje leto, ko bo presežek v vsakem četrtletju, tudi če OPEC+ opusti načrte za postopno obnovitev ustavljene dobave.
.webp){kind=icon}
