Nafta se je v zadnjem obdobju na svetovnih trgih nekoliko pocenila, če gledamo ceno 159-litrskega soda teksaške nafte (WTI) in nafte brent. Kaj se bo s ceno dogajalo v bližnji prihodnosti in kateri so tisti dogodki, ki bodo po mnenju analitikov potiskali ceno nafte višje ali prinesli pocenitev?
Od minulega torka je vlada za 14-dnevno obdobje zaklenila cene goriv, ki jih država regulira zunaj avtocestnega območja. Liter 95-oktanskega bencina stane 1,486 evra, dizla pa 1,519 evra. Oba sta se glede na predhodno obdobje pocenila.
Če naredimo primerjavo z južnimi sosedi Hrvati, kjer Slovenci redno dopustujemo in je država prav tako na trg goriv posegla z regulacijo in spreminja cene vsakih 14 dni, liter 95-oktanskega bencina stane točno evro in pol ali 1,4 evrocenta več kot pri nas, medtem ko je dizel 12,9 evrocenta cenejši (1,39 evra za liter). Če vozite dizla, bi tako s polnjenjem 50-litrskega rezervoarja na Hrvaškem lahko privarčevali 6,45 evra.
Preberi še
Petrol kljub nevzdržnim maržam v prvem polletju dosegel načrte
Rast EBITDA so dosegli s skrbnim nadzorom stroškov ter uspešnim poslovanjem ostalih segmentov.
23.08.2024
Primer Saudi Aramco: Nafta bolj dobičkonosna od spleta?
Ali se črpanje nafte izplača bolj kot visoka tehnologija?
07.08.2024
Bližnji vzhod: Zakaj negotovost iranskega odziva ne vznemirja trgov?
Bloomberg izračunal, da bi regijski konflikt svetovni BDP okrnil za tisoč milijard dolarjev.
06.08.2024
Direktor IEA opozoril naftne velikane
Povpraševanje po nafti v razvitih gospodarstvih najnižje po letu 1991.
12.06.2024
Bodo denarnice bolj polne ali bolj prazne?
Štirinajstdnevni ceni dizla in 95-oktanskega bencina sta torej zacementirani, kaj pa nam prinaša bližnja prihodnost in ali lahko lastniki bencinskih in dizelskih vozil pričakujejo pocenitev ali podražitev goriv?
"Denarnica po obisku bencinskega postajališča predvsem napolni državni proračun, saj gre dobra polovica zneska za nakup goriv za različne davke in prispevke [okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida ali takseCO2, prispevka za energetsko učinkovitost ali prispevek URE, prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije - prispevek OVE in SPTE, trošarine in DDV], cena naftnih derivatov pa je regulirana," najprej pojasni višji upravljavec investicijskih skladov pri družbi Triglav Skladi Matjaž Dlesk. Dodaja, da je tako strošek v bistveni meri odvisen od trošarinske oziroma regulatorne politike države.
Drugače pa je z vplivi na ceno nafte na globalni ravni, kjer so v ospredju geopolitična tveganja. "Predvsem poslabšanje razmer na Bližnjem vzhodu bi utegnilo dvigniti cene nafte," meni Dlesk. Okrepitvi cene v preteklih dneh pripisuje novim bombardiranjem v Izraelu in odločitvi vzhodno libijske vlade, da ustavi črpanje nafte.
"Geopolitične razmere so na Bližnjem vzhodu precej zaostrene in se lahko še zaostrijo, kar bi zagotovo dvignilo ceno nafte, saj obstaja resno tveganje dobave nafte," pravi analitik družbe Acex Tilen Šarlah.
Analitik družbe Acex Tilen Šarlah ugotavlja, da je bila pred zdajšnjo rastjo nafta skoraj od aprila letos v nekem negativnem trendu s posameznimi skoki: "Dejavniki so si nasprotujoči med sabo, zato je trg precej neodločen, v katero smer se bo cena premaknila. Je pa trenutno več dejavnikov v korist bikov," je ocenil.
Med drugim je bil prejšnji teden objavljen podatek za globalne zaloge nafte, ki je bil pod pričakovanji. S tem se po besedah Šarlaha ustvarja pritisk na naftni kartel OPEC in njegovo odločitev o povečanju ali zmanjšanju črpanja: "Padec zalog je bikovski dejavnik."
Recesija na vidiku?
Na drugi strani ponudba presega povpraševanje, opazno pa je tudi znižanje porabe v Kitajski, je dejal Šarlah. Po njegovem mnenju sta oba omenjena dejavnika medvedja za ceno nafte.
Dlesk pojasnjuje, da je povpraševanje odvisno predvsem od gospodarskega cikla, kjer so pričakovanja trenutno previdna, nekateri celo omenjajo recesijo, o čemer pa dvomi: "Če bi prišlo do močnega znižanja povpraševanja, bi verjetno OPEC+ zmanjšal črpanje nafte in tako stabiliziral ceno."
Po njegovem mnenju je Kitajska še naprej močan igralec pri povpraševanju, a da "bolj polnijo zaloge, kot pa dejansko trošijo nafto, saj je gospodarstvo še vedno v primežu nepremičninske krize, ki zadržuje potrošnjo". Dodaja še, da se je kitajska poraba stabilizirala zaradi vedno večjega števila električnih vozil, medtem ko kitajski tovornjaki vedno bolj vozijo na plin (LNG).
Šarlah je še poudaril, da se je oblikovalo pričakovanje manj restriktivne denarne politike. K temu so prispevale tudi izjave predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeroma Powlla, da je Fed pripravljen znižati obrestne mere. Hkrati je bila sicer poudarjena zaskrbljenost glede šibkosti trga dela in glede upočasnitve povpraševanja po energiji zaradi šibkih podatkov z vodilnih trgov.
Kako bo na nafto vplival razplet ameriških volitev
Med dejavniki, ki bi lahko vplivali na ceno nafte, Dlesk omenja tudi izid ameriških volitev, ki bodo potekale novembra.
Omenil jih je tudi Šarlah, ki meni, da bi ob zmagi Kamale Harris utegnila cena poskočiti, saj je njena politika usmerjena precej bolj zeleno. Pri tem omenja pridobivanje nafte in plina iz skrilavcev (fracking), o katerem se Harris še ni jasno izrazila, se pa že pojavljajo ugibanja, da bi ta segment drastično zmanjšala, morebiti celo ustavila.
"Fracking je sicer segment ameriške naftne industrije, ki je najbolj okoljevarstveno sporen, hkrati pa najbolj rastoč in pomemben, kar se številk črpanja tiče," pojasni Šarlah.