Kava, sladkor in kakav: Priložnost za vlagatelje, glavobol za podjetja

Če uporabljate kakav ali kavo kot surovino v proizvodnji, potem vas mora boleti glava zaradi dviga njihovih cen. Toda aktivni udeleženci na kapitalskem trgu tam vidijo priložnost za dobiček, v komentarju piše analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.

Veliki institucionalni vlagatelji vlagajo v surovine prek terminskih pogodb ter v podjetja, ki so zaščitena z nakupom takšnih pogodb. Mali vlagatelji pa se lahko pridružijo velikim igralcem z nakupom skladov, ki kotirajo na borzi (ETF) in spremljajo gibanje cen teh terminskih pogodb.

"Če bi investirali v ETF, ki sledijo cenam sladkorja, kave in/ali kakava v začetku leta 2019, bi do zdaj lahko zaslužili 52 odstotkov. Če primerjamo ta donos z indeksom S&P 500, je ameriški delniški indeks še vedno nesporen prvak. V istem obdobju se je S&P 500 povečal za sto odstotkov. Vendar so lahko ETF za surovine zelo dobra sredstva za diverzifikacijo portfelja," piše Blažeković. V nasprotju s S&P 500, ki ga ti blagovni ETF niso uspeli premagati, pa so obveznice imetnikom v istem obdobju prinesle petodstotni padec vrednosti.

Strategije na primerih dveh podjetij

V času te nestanovitnosti cen surovin razmere najbolje prikazujejo tista podjetja, ki izberejo dobre ali slabe strategije za upravljanje zalog, piše analitik, ki primerja švicarsko podjetje Barry Callebaut in nemški Südzucker.

Barry Callebaut je največji svetovni predelovalec kakava oziroma velik proizvajalec kakave mase s približno devetimi milijardami evrov letnih prihodkov.

Cena delnice družbe kaže veliko občutljivost na spremembo cene kakava, v zadnjih mesecih pa kaže negativno korelacijo v višini 70 odstotkov. Glede na to, da se je cena kakava znatno povečala, vlagatelji kaznujejo podjetje, saj menijo, da višjih skupnih stroškov ne bodo mogli prenesti na naslednje člene v predelovalni verigi, sklepa Blažeković.

Ko je Barry Callebaut videl dvig cene kakava, je v zadnjem letu hazardiral v upanju, da bodo cene kakava padle, in ohranil zaloge surovin na ravneh, ki zagotavljajo njegovo redno delovanje sedem mesecev. Za industrijo je običajno, da si ustvari zalogo za 11 mesecev proizvodnje.

"Podjetje je že nekaj časa v položaju, da mora kupovati surovine po še višjih cenah, kar ne bi bilo problematično, če povpraševanje po njihovem izdelku ne bi bilo zelo občutljivo na spremembe cen. Z drugimi besedami: njihove stopnje dobička bodo trpele."

Poraba zalog, kupljenih po nižjih cenah

Drug primer vpliva cene takšnih surovin na vrednost družbe, ki kotira na borzi, je nemški Südzucker, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev sladkorja in približno 40 odstotkov njegovih prihodkov je odvisno od svetovne cene sladkorja.

Analitik Mihael Blažeković pravi, da je na splošno sprememba cen sladkorja najbolj posledica vremenskih razmer na poljih sladkornega trsa v Indiji in Braziliji, ki pomenijo približno 40 odstotkov svetovne proizvodnje. Südzucker je izkoristil prednosti višjih cen sladkorja leta 2023, ko je cena dosegla najvišjo raven tik nad 27 dolarji za funt, marža EBITDA podjetja pa se je povečala na skoraj 12 odstotkov, s čimer se je več kot podvojila v primerjavi z letom prej.

Depositphotos

 

Leta 2023 je družba Südzucker uporabila stare zaloge sladkorne pese, ki jih je leta 2022 plačala po tržnih cenah, in zvišala cene sladkorja glede na cene na svetovnih trgih, s čimer je dosegla nadpovprečno maržo v segmentu sladkorja.

Cena delnice družbe se je posledično povečala, vendar je po padcu svetovne cene sladkorja in pričakovanjih o rekordni žetvi sladkornega trsa v Braziliji cena delnice začela padati. "Po izkoriščanju pozitivne razlike med cenami starih vhodnih zalog in končno ceno sladkorja so se povečali logistični stroški in stroški zaposlenih, kar bo letos povzročilo padec marž," ugotavlja Blažeković.