Nov francosko-nemški vlak je nacionalizacija energetike

Nemčija rešuje svojega plinskega giganta Uniper, Francija bo popolnoma nacionalizirala jedrskoenergetskega velikana EDF. Bloomberg piše, da bi lahko to sprožilo širši trend nacionalizacije energetskih podjetij v Evropi.

Vojna v Ukrajini je poslala cene energentov v nebo. Energetska kriza ni povezana samo s cenami, temveč tudi z dobavo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo napovedala, da se mora Evropa pripraviti na scenarij popolnoma zaustavljene dobave plina iz Rusije. Bodo države Evropske unije prevzele nadzor nad energetskim sektorjem, da nas pozimi ne bo zeblo?

Da bi morala francoskemu zgledu slediti tudi Slovenija, meni poslanec Levice Miha Kordiš. "Če obstaja ena poteza, s katero bi država največ naredila za zajezitev inflacije, je to nacionalizacija Petrola z mandatom zadovoljevanja družbenih potreb, ne maksimalnega dobička," je včeraj zapisal na družbenem omrežju Facebook.

"Evropska unija bo konec meseca predstavila načrt za koordinirano akcijo za zmanjševanje uporabe plina, splošno varčevanje pri porabi energije in pripravo na ustavitev dobave plina iz Rusije," piše novinar Bloomberga John Aigner. Evropska komisija naj bi svoj načrt predstavila 20. julija, energetski ministri članic Evropske unije pa bodo možne ukrepe pretresali na kriznem sestanku 26. julija.

Energetski sektor v Sloveniji je sicer večinsko že v lasti države. Če bo želela vlada uresničiti zavezo iz koalicijske pogodbe, da bomo energetsko samooskrbni (po razumni ceni), pa bo verjetno morda morala sprejeti podoben ukrep kot Francozi, ki so napovedali povečanje lastniškega deleža v jedrskem gigantu EDF s 85 na sto odstotkov.

Kratkoročno ključen plin, srednjeročno jedrska energija

"Trenutne projekcije Evropske unije glede polnjenja skladišč plina nakazujejo, da bi bila lahko do novembra skladišča napolnjena do 90 odstotkov kapacitete. Če Rusija popolnoma ustavi dobavo, bi se lahko količina zaloge ustavila pri treh četrtinah kapacitete," piše Ewa Krukowska, novinarka Bloomberga, ki pokriva področje energetike. Evropska komisarka za energijo Kadri Simson je zato pozvala države članice, naj do jeseni varčujejo s porabo plina, da bo tega dovolj v obdobju, ko ga bomo najbolj potrebovali, poroča Krukowska.

V luči spremembe evropske taksonomije zelenih naložb, v katere je po novem vključena tudi jedrska energija, lahko v prihodnosti pričakujemo tudi pospešeno gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki predstavljajo stabilen in trajnostni vir energije z nizkim ogljičnim odtisom. A gre za dolgoročen ukrep zagotavljanja stabilne energetske samooskrbe držav, ki še ne bo mogel pokriti potencialnega izpada ruskih energentov v naslednjih mesecih.

NE Krsko

 

Dolgoročni zeleni prehod bo zahteval tudi večjo uporabo obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter. Dokler tehnologija občutno ne napreduje, se ne bomo mogli v celoti zanašati na obnovljive vire, meni dr. Igor Lengar z Inštituta Jožefa Štefana. "Da bi pridobili dovolj energije iz obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, bi bil poseg v okolje prevelik," meni Lengar. Prav tako sta sonce in veter nestanovitna vira energije, težava pa se pojavlja tudi pri skladiščenju energije. "Največja baterija na svetu – Teslin Hornsdale v Avstraliji – lahko shrani le toliko energije, kolikor je Slovenija porabi v 15 minutah," je na junijski Bančni konferenci dejal Lengar.

Pri prekomernem zanašanju na veter in sonce nam je lahko v svarilo tudi Nemčija, ki je v zadnjih 20 letih vložila 500 milijard evrov v sončno in vetrno energijo. V času, ko je Rusija priprla plinsko pipico, ponovno posega po kurjenju premoga, saj je v zadnjih letih množično zapirala svoje jedrske elektrarne.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar