NEK: Jedrska energija lahko pospeši razogljičenje, zagotovi samooskrbo

Evropski parlament je na torkovem zasedanju jedrsko energijo in zemeljski plin vključil v taksonomijo zelenih virov energije, kar naj bi evropskim državam olajšalo zeleni prehod in zmanjšalo odvisnost od uvoza ruskih fosilnih goriv. Odločitev je strateškega pomena za Slovenijo, ki sicer nima lastne proizvodnje plina ali domačih plinohramov, ima pa jedrsko elektrarno v Krškem. Ta proizvede 40 odstotkov vse domače proizvodnje električne energije ter 20 odstotkov vse porabljene elektrike v Sloveniji, po podatkih NEK, načrtuje pa tudi gradnjo novega bloka.

"V Nuklearni elektrarni Krško pozdravljamo rezultate glasovanja v Evropskem parlamentu, ki odraža zavedanje članic in članov parlamenta, da  moramo pri soočanju s podnebno in energetsko krizo uporabiti vse nizkoogljične vire, katerih pomemben del je tudi jedrska energija," so z elektrarne sporočili za Bloomberg Adria.

Poleg jedrske energije Slovenija elektriko proizvaja tudi v hidroelektrarnah in prav nič nizkoogljičnih termoelektrarnah, a največji delež domače proizvodnje predstavlja prav nuklearka v Krškem. Tudi na evropski ravni jedrska energija predstavlja dobrih 12 odstotkov celotne porabe energije. Vodilna na tem področju je Francija, kjer dobrih 40 odstotkov energetske porabe zagotovi jedrska energija, kažejo podatki Eurostata; pred dnevi je francoska vlada nacionalizirala domačega jedrskega giganta EDF. Večino celotne porabe sicer predstavljajo fosilna goriva, ki pa jih tako Slovenija kot preostanek Evrope uvažata.

"Jedrska energija v Evropi že danes zagotavlja vir za kar polovico vse domače, ne-fosilne električne energije. Jedrske elektrarne pomembno zmanjšujejo odvisnost od uvoženih fosilnih virov energije in s tem omogočajo ohranjanje energetske neodvisnosti in samostojnosti," v izjavi za javnost poudarja generalni direktor GEN energije Blaž Košorok.

Slovenija je sicer na področju nacionalizacije jedrske energije korak pred Francijo, saj ima državno podjetje GEN energija že 50-odstotni delež v NEK-u, druga polovica je v lasti hrvaškega podjetja HEP. Nuklearna elektrarna Krško predstavlja tudi 16 odstotkov porabe električne energije na Hrvaškem.

STA

 

Energetska samooskrba in zeleni prehod

Po ruski invaziji na Ukrajino, zahodnih sankcijah nad Rusijo in prekinitvi dobave ruskih energentov v Evropo je prav energetska neodvisnost skoraj čez noč postala prioriteta. Kljub ambicioznim okoljskim ciljem Evropske Unije, ki si želi čimprejšnji zeleni prehod na obnovljive vire energije, na kratki rok potrebuje alternativne vire zemeljskega plina, srednjeročno pa lahko prehodu pomaga tudi jedrska energija.

Največja porabnica ruskega plina v Evropi, Nemčija, je v zadnjih desetletjih povečevala uvoz tega okolju neprijaznega vira energije predvsem zato, ker so pospešeno zapirali svoje jedrske elektrarne. Te niso imele podpore javnosti, v veliki meri zaradi preteklih katastrof drugod po svetu. Obenem so vlagali v obnovljive vire energije, ki pa ne morejo nadomestiti izpada uvoženih fosilnih goriv.

Z zanesljivo, cenovno ugodno in nizkoogljično proizvodnjo lahko jedrska energija zagotovi postopen prehod na obnovljive vire brez dodatnih izpustov toplogrednih plinov, kar zadosti tako samooskrbnim kot okoljskim ciljem. "Dolgoročno obratovanje NEK podpira izpolnjevanje okoljskih zavez in povečuje samooskrbo ter s konkurenčno proizvodno ceno električne energije tudi sprejemljivost cen za gospodinjstva in konkurenčnost gospodarstva," sporočajo iz slovenske nuklearke.

 

Na odločitev Evropskega parlamenta so se sicer negativno odzvali nekateri okoljevarstveniki, civilna združenja in zeleni vlagatelji, ki menijo, da Evropa s tem žrtvuje podnebno ukrepanje za energetsko samooskrbo.

Odločitev spodbudna za projekt novega bloka nuklearke

Vključitev jedrske energije v zeleno taksonomijo bo predvidoma omogočila dodatno financiranje v projekte s tega področja, saj jedrska energija zdaj velja za zeleno in okolju prijazno investicijo. To je ključnega pomena za Nuklearno elektrarno Krško in njenega slovenskega upravljalca, Gen energijo, ki načrtujeta gradnjo novega bloka v elektrarni. Zanj so že lani prejeli energetsko dovoljenje ministrstva za infrastrukturo.

GEN energija

V predstavitvi projekta septembra lani pri Gen energiji ocenjujejo, da je drugi blok nujen, sicer se nam v prihodnosti obeta rast uvoza energije; ta naj bi do leta 2035 predstavljal 60 odstotkov porabe energije. Primerjava evropskih držav kaže tudi, da je povprečna cena električne energije nižja tam, kjer je delež jedrske energije pri proizvodnji večji (npr. Francija ima nižjo ceno kot Nemčija), po podatkih Gen energije.

"Vključenost jedrske energije v taksonomijo trajnostnega financiranja je pomemben signal finančnim institucijam, da lahko s podporo novim jedrskim projektom, kot je JEK2, olajšajo dostop do ugodnejših finančnih virov in tako omogočijo in pospešijo podnebno energetski prehod," je povedal prvi mož podjetja Košorok.

Temu se pridružujejo v nuklearki, kjer pričakujejo tudi "podporo odločevalcev pri hitrejših postopkih umeščanja trajnostnih virov v prostor, tudi novega bloka jedrske elektrarne, saj so učinki teh naložb vidni šele z zamikom. Odločitev je sporočilo finančnim institucijam in zasebnemu sektorju, da je v naložbe na področju jedrske energije vredno investirati."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar