V drugi polovici leta bodo pod drobnogledom surovine. Prvo polletje sta zaznamovala predvsem omejena ponudba in inflacijski šok, ki ju je povzročila vojna v Ukrajini. Drugo polletje bo v znamenju odziva potrošnikov in podjetij na nepredvidljiva gibanja surovinskih trgov. Svetovna ekonomija bo morala zdržati visoke cene, ki so potrebne za vzdrževanje omejene ponudbe predvsem energentov, ali pa bo cene znižala recesija.
Surova nafta pada, rafinirani produkti še vedno visoko
Vrednost surove nafte je zabeležila drugi zaporedni tedenski padec. Stroga monetarna politika in bojazen pred recesijo, ki bi zmanjšala povpraševanje, kljub omejenim svetovnim zalogam negativno vplivata na naftne trge.
Cena zahodnoteksaške surove nafte se giblje pri 105 dolarjih za 159-litrski sod, ta teden je izgubila skoraj štiri odstotke. Od vrhunca v maju je izgubila dobrih 13 odstotkov vrednosti, ob trenutnem trendu se obeta prvi mesečni padec od novembra. Severnomorska surova nafta brent je malce manj nihajna, je pa njena vrednost v zadnjih dveh tednih izgubila okrog deset odstotkov, giblje se pri 111 dolarjih za sodček.
Naftni trgi sicer pošiljajo mešane signale. Padec cen surove nafte krepi ugibanja o prihajajoči recesiji. Razponi med najbližjima terminskima pogodbama, ki so pokazatelj omejenosti svetovnih zalog, so poskočili ob novici o zmanjšanju libijske dobave. Cene rafiniranih produktov so ostali na visokih ravneh.
Cene nafte so začele padati že v začetku meseca, kot odziv na višanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed), ki skuša zajeziti povišano inflacijo. Padec se je zgodil kljub omejenim kratkoročnim zalogam nafte zaradi vojne v Ukrajini, kar načeloma viša ceno.
Za naftne trge bodo v bližnji prihodnosti ključne odločitve držav izvoznic nafte OPEC, predvsem odgovor na vprašanje, koliko lahko povečajo proizvodnjo. Napovedi so sicer raznolike: Vodja za surovine pri banki Citigroup Ed Morse ocenjuje, da bi se cena surove nafte lahko znižala na okrog 80 dolarjev za sodček do konca leta, medtem ko pri podjetju Goldman Sachs pravijo, da se mora cena še povišati za normalizacijo "nevzdržno nizkih" zalog.
Dobava plina povzroča krizo v Evropi, cena v nebo
Cene plina v Evropi rastejo v nebo. Prekinjena ruska dobava povzroča preglavice mnogim članicam EU, najbolj pa največji porabnici tega energenta Nemčiji. "Četudi tega še ne čutimo, smo že v plinski krizi," je izjavil nemški gospodarski minister Robert Habeck. Ruski manever bi lahko vodil do globalnega primanjkljaja in še višjih cen, zima in z njo večja poraba pa se nezadržno bližata.
Večje porabnice plina se pripravljajo na ohranjanje ravni industrijske produkcije brez plina, tekmovanje za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) med azijskimi in evropskimi uvoznicami pa se bo povečalo.
Visoka cena plina bo povišala cene elektrike za gospodinjstva in podjetja. Nemčija je že razglasila izredno stanje in ponovno zagnala že zaprte termoelektrarne s premogom. Varčevanje s plinom v Evropi je realna možnost. Japonska, ki je ena največjih uvoznic LNG, skuša znižati porabo plina in pridobiti dodatne vire uvoza. Globalne cene hrane so padle z marčevskih vrhov, predvidevajo se nadaljnji padci.
Se inflacija cen hrane končuje?
Cene žita in jedilnega olja, dveh ključnih surovin v prehranski industriji, sta po letošnji vztrajni rasti, ki je prispevala k visokim cenam hrane, zabeležili prve padce. Večja dobava je na poti; Rusija pričakuje rekordno letino pšenice, Indonezija, največja izvoznica palmovega olja, pa je napovedala znatno povečanje izvoza. Palmovo olje je tako na letošnjem dnu, s svojih vrhuncev so padle tudi cene pšenice, koruze in soje.
Za kovine ključna Kitajska, zlato na letnem izhodišču
Kitajska je največja uvoznica energentov, kovin in žit na svetu. V prihajajočih mesecih bodo vlagatelji na trgih kovin spremljali, ali se bo kitajsko gospodarstvo po dolgotrajnih kovidnih zaprtjih zagnalo in doseglo cilj 5,5-odstotne letne rasti, ki si ga je zadal voditelj Xi Jinping.
Najpomembnejši faktor je kitajski nepremičninski trg, ki je v težavah, odkar je Jinping posvaril pred finančnim špekuliranjem na nepremičninah. Znakov, da bi kitajska vlada omilila svojo politiko, ni videti. Nepremičninski sektor na Kitajskem je bil pred intervencijo pomemben vir povpraševanja predvsem za železo in baker. Dodatne investicije v infrastrukturo preprosto ne pokrijejo izgube. To ogroža tudi Jinpingove cilje gospodarske rasti, kar pomeni, da cena železove rude ne bo držala letošnjih vrhov.
Medtem se je vrednost zlata vrnila na raven iz začetka leta, in sicer po skokoviti rasti ob koncu februarja in začetku marca, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino. Do konca leta se napoveduje kvečjemu minimalno rast. Zlatu ceno nižajo visoke obrestne mere centralnih bank, močan dolar in nizko povpraševanje pri glavni porabnici Kitajski. Po drugi strani podporo ceni dajejo dvomi o sposobnosti centralnih bank, da se uspešno spopadejo z inflacijo. Vsak "trd pristanek" za svetovno ekonomijo bi lahko pomenil ponovno rast vrednosti surovine, ki velja za varno zavetje v času nihajnih trgov. Tako bi cena zlata, ki je bila večino leta nad 1.800 dolarjev za unčo, lahko bila dober pokazatelj uspešnosti centralnih bank pri zajezitvi inflacije.
Cene litija ponovno rastejo, po kratkem premoru v sicer že leto in pol trajajočem vzponu te surovine. Ključni sestavini električnih baterij se v letu 2022 obeta nadaljnja rast, saj se po kovidnih zaprtjih ponovno odpira največji trg električnih vozil Kitajska. Letos bi se lahko tudi vrednost delnic večjih ponudnikov litija pridružila rasti cen same surovine. Zanimanje za baterijske kovine na letošnji konferenci rudarskih podjetij v Torontu daje slutiti, da bi na trg litija lahko pritekle večje investicije.
.webp){kind=icon}
