Cene energije pritiskajo na konkurenčnost evropskega gospodarstva

Cene energije so v Evropi 85 odstotkov nižje kot lani poleti, ko so dosegle vrh. Še vedno pa so visoke v primerjavi s preteklim desetletjem, kar predstavlja breme predvsem za velika in energetsko intenzivna podjetja. Ceni elektrike in zemeljskega plina naj bi se ustalili na dvakratniku do trikratniku dolgoletnega povprečja, evropski in slovenski industriji pa posledično grozi izguba mednarodne konkurenčnosti.

Cena zemeljskega plina, ki določa tudi cene elektrike, je v Evropi upadla na 45 evrov za megavatno uro, kar naj bi bila nova normalna vrednost za ta energent. Ceno so plinu znižali topla zima, dostopen utekočinjen zemeljski plin (LNG) iz prijateljskih držav in nizka poraba plina na Kitajskem. Prihranek je nastal tudi zaradi splošnega varčevanja s plinom in vnovičnega zagona nekaterih termoelektrarn na premog.

Posledično so tri tedne pred koncem zime evropski plinohrami 61-odstotno zapolnjeni. "Če ne bo prišlo do ekstremnega poslabšanja vremena, bo Evropa iz zime izšla z več kot polovično polnimi plinohrami, kar je rekord," je v kolumni zapisal Javier Blas, Bloombergov kolumnist za področje energetike in surovin. Rekord iz leta 2014 znaša 41 odstotkov, v povprečju pa je ob koncu zime Evropi ostalo od 20 do 30 odstotkov skladiščenega plina.

Slaba novica je, da bo tak rezultat nemogoče ponoviti v naslednjem letu, opozarja Blas. Na Kitajskem se bo okrepilo povpraševanje po LNG, zima pa verjetno ne bo tako topla kot letošnja. "Cene bodo zato verjetno ostale višje dlje časa v primerjavi z ravnmi pred krizo, kar pomeni, da se bodo evropska podjetja soočila z dolgoročno izgubo konkurenčnosti, regija pa s trdovratno visoko inflacijo," ocenjuje Blas.

V Sloveniji že padla prva žrtev energetske krize

Visoke cene energije so pri nas sicer že terjale prvo večjo žrtev. To je kidričevski Talum, eden največjih porabnikov energije v Sloveniji. Po skoraj 60 letih proizvodne aluminija bodo aprila dokončno ugasnili elektrolizne peči za proizvodnjo primarnega aluminija. Proizvodnjo so nižali že od lani, trenutno deluje le 11 od skupaj 160 peči. "Za proizvodnjo primarnega aluminija žal niti v Sloveniji niti v Evropi ta trenutek ni primernih ekonomskih pogojev," so za Slovensko tiskovno agencijo (STA) pojasnili v podjetju.

"Slovenija je druga najbolj industrializirana država v Evropi, industrija predstavlja skoraj četrtino bruto domačega proizvoda (BDP). Pri teh cenah energije bomo kljub ukrepom vlade kmalu postali nekonkurenčni," nam je v telefonskem pogovoru dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Največ škode naj bi utrpela velika in energetsko intenzivna podjetja, ki nimajo regulirane cene energentov. "Nemčija je uvedla kapico za ceno električne energije tudi za velika podjetja, pri nas pa velika in energetsko intenzivna podjetja dobijo majhen delež pomoči," še opozarja Nahtigal.

Glede na zaostrene energetske in geopolitične razmere na GZS kot odgovor na energetsko krizo vidijo zeleno energetsko samozadostnost Slovenije. Njihov načrt vključuje takojšen pristop k izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, izgradnjo majhnih hidroelektrarn in izkoristek degradiranih območij za postavitev sončnih elektrarn.

V energetsko samozadostnost množično vlagajo tudi podjetja, predvsem s pomočjo sončnih elektrarn. To bo storil tudi Talum. Letos naj bi s fotonapetostnimi moduli pokrili vse strehe, kar pomeni, da bodo dosegli moč štirih megavatov. V naslednjem koraku jo bodo podvojili. "Naš cilj je, da bi po izteku pogodb, s katerimi imamo zdaj zakupljeno električno energijo, dosegli samozadostnost za vse naše procese, razen elektrolize, ki je v našem okolju ni mogoče napajati iz sonca," je za Bloomberg Adria povedal Marko Drobnič, izvršni direktor Taluma.

S pomočjo Pie Bedene in Martina Tomažina.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar