Kako se evropske države borijo z blaženjem energetske draginje

Evropska gospodinjstva bodo prejela vsaj 375 milijard evrov državne pomoči za subvencioniranje ogromnih računov za energijo, vendar obstaja tveganje, da pomoč ne bo dovolj, da bi popolnoma omilila stisko.

Po podatkih svetovalne družbe VaasaETT je bila avgusta povprečna cena, ponujena domačim odjemalcem v največjih evropskih državah, 67 odstotkov višja kot pred letom dni za elektriko in 114 odstotkov višja za plin. V Sloveniji povprečna cena plina za gospodinjstva dosega 75 odstotkov povprečja v EU, za gospodarstvo pa 110 odstotkov. Cena elektrike v Sloveniji za gospodinjske odjemalce dosega 72 odstotkov povprečja EU, za negospodinjske odjemalce pa 69 odstotkov.

"Če ne morete nadzorovati veleprodajne cene, je razdeljevanje denarja edina stvar, ki jo v bistvu lahko storite," je dejal Philip Lewis, glavni izvršni direktor finskega VaasaETT. "Edino, kar lahko potrošniki resnično storijo, je varčevanje z energijo."

Bloomberg

Skupni račun evropskih vlad se po svežih napovedih in podatkih možganeskega trusta Bruegel približuje 400 milijardam evrov. Verjetno bo še naprej rasel, če bodo tržne intervencije Evropske unije vladam prinesle nepričakovane prihodke. Kakšne ukrepe sprejemajo posamezne evropske države?

Združeno kraljestvo

Za večino gospodinjstev se bodo cene od 1. oktobra skoraj potrojile glede na lansko zimo, potem ko je regulator Ofgem dvignil mejo, koliko lahko dobavitelji zaračunajo na enoto energije. Ponudniki so v zasebni lasti in približno 30 slabo zavarovanih podjetij je propadlo, ko so veleprodajne cene poskočile nad prejšnje omejitve Ofgema. Vlada gospodinjstvom izplačuje 400 funtov (466 evrov) in obljublja več podpore najrevnejšim, nova premierka Liz Truss pa je pod pritiskom, da stori še več.

Nemčija

Avgustovski računi gospodinjstev v epicentru evropske krize so se povišali za povprečno 185 odstotkov v primerjavi z letom prej, poroča potrošniško spletno mesto Check24. Vlada je obljubila 95 milijard evrov pomoči, potem ko je svoj paket 4. septembra potrojila. Ukrepi vključujejo zaobljubo o omejitvi in prerazporeditvi dobičkov energetskih podjetij, višja izplačila družinam, starejšim in brezposelnim ter ukrepe za zajezitev rasti cen.

Francija

Vlada zamrzuje in omejuje dvig cen električne energije za domove, ki za ogrevanje uporabljajo predvsem elektriko in ne plina. Francoski predsednik Emmanuel Macron podpira uvedbo cenovne kapice za negospodinjske odjemalce na evropski ravni.

Cene plina, ki jih ponuja Engie SA, so bile zamrznjene že oktobra 2021, razliko do tržne cene pa so pokrile državne subvencije – cene bi se sicer vsaj podvojile, je dejal energetski regulator. Državni Electricite de France (EDF) pa je februarja uvedel štiriodstotno zgornjo mejo za zvišanje letne regulirane cene električne energije za gospodinjstva in mala podjetja. Engie in EDF oskrbujeta približno tri petine francoskih državljanov.

Italija

Italijanska gospodinjstva se soočajo z osupljivim 91-odstotnim skokom cen električne energije in 71-odstotnim skokom računov za plin v letu, ki se konča oktobra. Maloprodajne cene niso omejene, na ducate dobaviteljev pa je v zadnjih mesecih propadlo. Stroški energije so glavna tema na volitvah, ki bodo pri zahodnih sosedih potekale 25. septembra. Vlada Maria Draghija je do aprila uvedla prepoved spreminjanja pogodbenih pogojev za nekatere stranke.

Nizozemska

Vlada naj bi za razbremenitev državljanov zbrala kar 16 milijard evrov. Za gospodinjske račune ni omejitve, približno 90 odstotkov odjemalcev ima variabilne pogodbe, dobavitelji pa so zasebni. Cene energije po nizozemskih terminskih pogodbah so zrasle za 150 odstotkov.

Načrt vlade naj bi vključeval desetodstotni dvig minimalne plače, znižanje energetskega davka, ciljne ukrepe pomoči za gospodinjstva z nizkimi prihodki in uvedbo davka na nepričakovani dobiček podjetij, ki pridobivajo fosilna goriva.

Švedska

Največji evropski izvoznik električne energije trpi zaradi hudega pomanjkanja energentov na jugu, kjer se jih največ tudi porabi. Omejen pretok po električnih kablih pomeni, da poceni elektrika, ki jo proizvajajo hidro- in vetrne elektrarne na severu, ne koristi dovolj ljudem. Ob bližajočih se volitvah ta mesec je premierka Magdalena Andersson obljubila šest milijard evrov pomoči tistim, ki so jih najbolj prizadeli naraščajoči stroški. To je približno trikratnik zneska, razdeljenega lansko zimo za blaženje posledic epidemije. Cenovne kapice na Švedskem ni, vlada pa poudarja, da je najboljši ukrep manjša poraba energije. Švedska vlada je javnim podjetjem odobrila kar 250 milijard kron (23 milijard evrov) kreditnih jamstev.

Danska

Za ceno električne energije ni omejitve, vendar imajo občinske oblasti v lasti večino dobaviteljev ali obvladujejo večinske deleže v njih. Gospodinjstva, ki za ogrevanje uporabljajo zemeljski plin, naj bi po podatkih Danske Bank to zimo plačala približno 70 odstotkov (dobrih pet tisoč evrov) več kot lani. Danska je začela izplačevati šest tisoč kron (800 evrov) državljanom z nizkimi dohodki, ki so odvisni od zemeljskega plina, vendar je program zaznamovan z obtožbami o nesposobnosti in lahko postane tema prihajajočih volitev.

Španija in Portugalska

Velika intervencija na veleprodajni trg v Španiji in na Portugalskem je s cenovno kapico pomagala znižati cene električne energije. Posledično so cene, ki jih zaračunavajo dobavitelji, ki so zasebna podjetja, v primerjavi z lanskim letom ostale razmeroma nespremenjene, na Portugalskem pa so se zvišale le odstotek oziroma dva. Španija je znižala davke na račune za energijo, Portugalska pa je znižala davek na gorivo in malim podjetjem omogočila, da preidejo na regulirane, cenejše cene plina. Portugalska vlada načrtuje tudi znižanje DDV s 13 na šest odstotkov za določeno količino porabe električne energije.

Poljska

Cene energije za gospodinjstva so regulirane, skoraj vsi dobavitelji pa so pod državnim nadzorom. Podjetja pošiljajo predloge za zvišanje tarif nadzornemu organu industrije, ki določi zgornjo mejo za naslednje leto. Znesek za leto 2023 naj bi bil znan do sredine decembra. Regulator je opozoril, da lahko računi narastejo za 180 odstotkov, če vlada ne bo ukrepala, vendar je premier Mateusz Morawiecki to oceno zmanjšal. Vlada je odobrila izplačilo v višini tri tisoč zlotov (630 evrov) na gospodinjstvo za ublažitev vpliva dražjega premoga, ki prevladuje pri ogrevanju domov. Vlada razmišlja tudi o davku na nepričakovane dobičke.

Grčija

Vlada je začela subvencionirati račune septembra 2021. Ta mesec bo Grčija pokrila 94 odstotkov višjih cen za večino gospodinjstev, pri čemer bodo najrevnejši prejeli skoraj stoodstotno podporo. Te subvencije znašajo 1,9 milijarde evrov, prejšnji mesec pa so državo stale približno 1,1 milijarde evrov. Grčija trenutno porabi 3,7 odstotka svojega BDP za zaščito gospodinjstev in podjetij, kar je največji delež med vsemi državami EU, poroča bruseljski možganski trust Bruegel.

Irska

Državna družba Electric Ireland je v enem letu štirikrat zvišala cene v državi, kjer ni omejitve za račune potrošnikov. Irska je izvzeta iz ciljev EU glede porabe, ker prejme tri četrtine svojega plina iz Združenega kraljestva, vendar država še vedno spodbuja ljudi k varčevanju z energijo z akcijo "Zmanjšajte svojo porabo". Vladna podpora vključuje kredite za stroške energije in znižanje DDV na račune s 13,5 na 9 odstotkov. Država razmišlja o davku na nepričakovane dobičke za energetska podjetja in ponuja pomoč lastnikom stanovanj pri stroških izolacije.

Avstrija

Vlada se osredotoča na razbremenitev potrošnikov in ne na poseganje na trge. Junija je znižala račune, ki presegajo tisoč evrov, v tretjem četrtletju pa dodaja še 500 evrov "podnebnega bonusa" za gospodinjstva. Gospodinjstva in podjetja bodo letos in prihodnje leto prejela vsaj šest milijard evrov ugodnosti, do leta 2026 pa še 22 milijard evrov pomoči v obliki nižjih davkov. Vlada bo cene električne energije za gospodinjstva omejila na 80 odstotkov povprečne lanske porabe. Verbund AG v državni lasti lobira za ločitev evropskih cen električne energije od trga plina.

Češka

Za račune za energijo ni omejitve, nekatere fiksne pogodbe za potrošnike, ki so jih podpisali avgusta, pa so poskočile za kar 650 odstotkov glede na leto prej. Vlada razmišlja o davku na nepričakovane dobičke energetskih podjetij in se osredotoča na prevzem popolnega nadzora nad elektrarnami največjega javnega energetskega podjetja CEZ AS, v katerem je že tričetrtinska lastnica.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar