Evropski plinohrami skoraj povsem polni, a plin se bo podražil

Trenutno so evropski plinohrani v povprečju skoraj povsem polni – podatki evropskega združenja za skladiščenje plina GIE so pokazali, da so skladišča zemeljskega plina v Nemčiji zdaj dosegla stoodstotno zmogljivost, medtem ko je povprečje EU pri 95,5 odstotka. Slovenija ima svoje plinske rezerve v avstrijskih skladiščih, ki dosegajo 95-odstotno zapolnjenost.

S 1. januarjem 2023 bo k nam začel pritekati tudi alžirski plin. Prenos plina bo potekal po obstoječih plinovodih iz Tunizije prek Sredozemskega morja in Italije do vstopne točke v slovenski plinovodni sistem Gorica–Šempeter.

"Plin je tisti, kjer smo velike padce že doživeli, saj je šla cena s 350 na 130 evrov za megavatno uro. Trenutno se giblje okrog 107 evrov za megavatno uro na nizozemskem vozlišču, kar je verjetno dno, zato se bo krivulja obrnila," napoveduje Simon Skubin iz podjetja CM-Equity. Kot pravi, je veliko odvisno od tega, kakšna bo zima. "Tudi polna skladišča plina zadostujejo le za dobra dva meseca," poudarja Skubin.

Kje pa se bo cena ustalila? "Težko je napovedati, kje se bo cena plina ustalila, veliko je odvisnega od odnosov med Rusijo, Ukrajino in Evropsko unijo (EU). Kljub temu vrhov pri 350 evrih ne bi smeli več doseči," je prepričan Skubin. Po njegovem mnenju je sicer glavni razlog, da smo se znašli v trenutni situaciji, predvsem to, da se v preteklosti o plinu ni veliko govorilo.

"Morebitna recesija bo definitivno vplivala na industrijske surovine, vendar če bodo cene upadle pod določene nivoje, jih bodo proizvajalci nehali pridelovati, kar bi posledično vodilo v novo rast cen," dogajanje na surovinskem trgu opisuje Skubin. Glede energetskih surovin, predvsem pri premogu in plinu, pa lahko pričakujemo, da se bodo padci najmanj stabilizirali, če ne bodo šle cene celo navzgor. "Prihajamo v hladnejšo periodo," opozarja Skubin.

Kaj bo s ceno nafte

Pri nafti so stvari kompleksnejše, saj na eni strani ZDA praznijo strateške rezerve nafte, s čimer pa naj bi prenehale. "Potem imamo prihajajoč embrago na rusko nafto, hkrati pa je še vprašanje, kaj bo naredil OPEC," našteva Skubin.

Poslabšani gospodarski obeti ob divjanju inflacije, kitajska politika ničelne tolerance do covida-19 in ruska invazija na Ukrajino imajo velik vpliv na obete glede povpraševanja po nafti. Mednarodna agencija za energijo (IEA) predvideva, da se bo svetovno povpraševanje po nafti medletno zmanjšalo v zadnjem četrtletju leta in ob začetku prihodnjega leta le nekoliko poraslo.

Medtem ima združenje proizvajalk nafte (OPEC) veliko bolj pozitiven pogled na porabo nafte, saj v tem četrtletju pričakuje rast v višini približno 750 tisoč sodčkov na dan, v prvih treh mesecih prihodnjega leta pa naj bi bila rast celo dva milijona sodčkov na dan.

Članice zavezništva OPEC so prejšnji mesec načrpale 29,5 milijona sodov surove nafte na dan, ohranjanje proizvodnje na tej ravni pa bi povzročilo le majhno povečanje svetovnih zalog nafte.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar