Voditelji držav G7 so po včerajšnjem vrhu sporočili, da so svojim ministrom naročili, naj proučijo možnost uvedbe cenovne kapice na rusko nafto in plin. S tem želijo stabilizirati globalne cene energentov, predvsem pa znižati ruske prihodke, s katerimi Putin hrani svoj vojaški stroj. Od začetka evropskih sankcij proti Rusiji njihove energente v večjem obsegu kupujeta Kitajska in Indija.
Kaj so predlagali voditelji držav G7?
Združene države Amerike (ZDA), Združeno kraljestvo (ZK) in Kanada so napovedali popoln embargo na rusko nafto. Evropska unija načrtuje prepoved uvoza ruske nafte po morju; enak ukrep naj bi leta 2023 začel veljati za naftne derivate iz Rusije. Ameriška finančna ministrica Janet Yellen pa predlaga državam, ki so se vzdržale protiruskih sankcij, da uvedejo cenovno kapico na rusko nafto. Italija je predlagala uvedbo cenovne kapice tudi na uvoženi ruski plin.
Kako bi lahko delovala cenovna kapica?
Voditelji držav G7 bodo proučili možnost, da prepovejo vse storitve, ki omogočajo prevoz ruskih energentov po morju, če ti niso kupljeni po ceni, ki je nižja od določene najvišje cene. Najbolj realna možnost je prepoved storitev zavarovanja prevoza, saj kar 95 odstotkov svetovnih tankerjev zavarujejo podjetja v Londonu in kontinentalni Evropi. Ta podjetja bi lahko odklonila zavarovanje, če bi bila cena prevažanih energentov višja od najvišje dovoljene.
Preberi še
Nada Drobne Popović: "Regulacija cen bencina ni prava rešitev."
Regulacija cen naftnih derivatov ni prava rešitev in je dolgoročno nevzdržna, opozarja v intervjuju prva dama Petrola Nada Drobne Popović
11.05.2022
Bloomberg
Kakšen bi lahko bil učinek?
Putin trdi, da Evropa zaradi protiruskih sankcij trpi večjo ekonomsko škodo kot Rusija. Višje cene surovin, ki jih Rusija izvaža, so ji namreč prinesle dodatne zaslužke, ki jih lahko vlaga v vzdrževanje vojaške agresije v Ukrajini. Predlagatelji upajo, da bi cenovna kapica omejila ruske zaslužke, hkrati pa ne bi ogrozila globalne dobave energentov. Cenovna kapica bi lahko tudi ohladila inflacijo na Zahodu.
Katera tveganja obstajajo?
Evropska unija (EU) je v zadnjem paketu sankcij proti Rusiji že sprejela prepoved zavarovanja transporta ruske nafte. Rusija je kot odgovor vzpostavila lastno zavarovalno shemo, ki je dovolj prepričljiv garant za kitajske in indijske kupce. Načrt G7 pa pomeni, da bi morala EU odpraviti svoje sankcije, s katerimi se je po tednih intenzivnih pogajanj strinjalo vseh 27 držav EU.
Bloomberg
Države članice EU verjetno ne bi bile zadovoljne s tem, da same ne morejo kupovati ruske nafte, medtem ko jo Indija in Kitajska nabavljata s popustom. Putin bi se lahko namreč odločil, da zaradi velikega povpraševanja iz Azije enostavno ne bo več dobavljal nafte v Evropo. Tudi zadrževanje nafte s strani Rusije bi verjetno pomenilo večjo ekonomsko škodo za Zahod kot za Rusijo. Če bi države G7 uveljavile svoj predlog, v praksi pa ga ne bi mogli izvrševati, bi to bila tudi velika simbolična zmaga za Putina.
Bodo veliki naftni trgovci upoštevali ukrep?
Cenovna kapica bi lahko bila zelo profitabilna za Kitajsko in Indijo ter pozivno vplivala na ohladitev inflacije na Zahodu. Pomemben dejavnik je tudi strateški dolgoročni odnos Kitajske in Indije z Rusijo, zaradi katerega bi lahko bili ti dve državi pripravljeni sprejeti slabše rusko zavarovanje namesto mamljivo nizkih cen nafte.
Bloomberg
Kaj pa cenovna kapica na plin?
Predlog G7 bi znal biti problematičen za evropske države, največji izvozni trg za ruski plin. Putin je že pokazal, da je pripravljen uporabiti energente kot ekonomsko orožje, saj je prekinil dobavo nekaterim evropskim državam in povzročil pretres na trgu. Če bi G7 omejil cene plina, bi Putin lahko zaprl pipico, zaradi česar bi evropske države težko napolnila svoja skladišča, energijsko potratna industrija pa bi se približala zlomu.
Privedel in priredil: Klemen Balanč, klemen.balanc@bloombergadria.com
.webp){kind=icon}
