Avstralsko rudarsko podjetje European Lithium, ki skuša nedaleč stran od slovenske meje zagnati prvi rudnik litija v Evropi, je pristalo na združitev z ameriško posebno prevzemno družbo Sizzle, novonastalo podjetje pa bo kotiralo na elektronski borzi Nasdaq.
Po združitvi naj bi imelo skupno podjetje Critical Metals tržno kapitalizacijo 972 milijonov dolarjev, so sporočili v izjavi za javnost. Že v avgustu je European Lithium sklenil dogovor s proizvajalcem avtomobilov BMW za dobavo litijevega hidroksida za uporabo v baterijah.
Rudnik v avstrijskem Wolfsbergu, ki ga upravitelj želi odpreti do leta 2025, bo nagovarjal rastoč trg električnih vozil in zmanjšal evropsko odvisnost od uvoza te ključne surovine.
Preberi še
Cena litija dosega nove in nove rekorde
Litijev karbonat je na Kitajskem dosegel nov rekord: nekaj več kot 71 tisoč evrov za tono.
20.09.2022
Združitev namesto prve javne ponudbe
Podjetje Critical Metals bo postalo edini lastnik rudnika v Wolfsbergu, European Lithium pa bo večinski lastnik novega podjetja. V upravni odbor bodo imenovali štiri od petih članov, petega bo imenoval Sizzle. Posel bi lahko bil zaključen v prvi polovici prihodnjega leta.
Sizzle, ki je novembra lani na prvi javni ponudbi zbral 155 milijonov dolarjev, je posebna prevzemna družba (special purpose acquisition company – SPAC, angl.), prek katere je European Lithium prišel do kotacije na Nasdaqu brez prve javne ponudbe.
"Verjamemo, da bomo z zbranim kapitalom in skupaj z izboljšanim dostopom do javnih kapitalskih trgov prek kotacije na Nasdaqu dosegli svoje poslovne cilje do leta 2025," je dejal predsednik podjetja Critical Metals Tony Sage.
Strateški projekt na avstrijskem Koroškem
Rudnik litija v mestu Wolfsberg, ki je 270 kilometrov oddaljeno od Dunaja in le kakšnih 40 kilometrov od slovenske meje, bo po vseh pričakovanjih postal prvi rudnik litija z licenco za obratovanje v Evropi.
Zgodnja študija je pokazala, da bi rudnik lahko proizvedel okrog 10.500 ton litijevega karbonata na leto, z začetkom v letu 2025. To vključuje rudarjenje v coni 1, raziskave v coni 2 pa kažejo, da bi se kapacitete lahko podvojile, pravijo pri podjetju. Dokončna študija se pričakuje v letu 2023.
Litij postaja vse bolj pomembna surovina v času, ko države stremijo k t. i. zeleni tranziciji, tj. prehodu s fosilnih goriv na obnovljive vire energije. Prav evropske države vodijo te zelene napore, Evropska unija (EU) pa med ključne strateške usmeritve šteje tudi samozadostnost na področju dobave litija in redkozemeljskih elementov, kar je v letošnjem govoru o stanju v EU izpostavila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Največje svetovne izvoznice litija so Avstralija, Čile in Kitajska.
Svetovno povpraševanje po litiju naj bi se do leta 2025 potrojilo v primerjavi z lanskim letom, je ugotovila julijska raziskava BloombergNEF.
Sodelovanje z BMW in evropski trg električnih vozil
European Lithium je avgusta sklenil memorandum z BMW o dobavi stotih odstotkov proizvodnje litija v coni 1, dogovor pa vključuje 15 milijonov dolarjev predplačila s strani nemškega avtomobilskega velikana. Zavezujoč dogovor naj bi bil sklenjen v zadnjem četrtletju letošnjega leta.
"Projekt v Wolfsbergu lahko postane prvi večji vir litijevega koncentrata za baterije v Evropi, ki je največji trg električnih vozil na svetu s proizvodno zmogljivostjo okrog 200 tisoč električnih vozil na leto," pravi Sage.
Po dveh letih strme rasti je v prvi polovici leta 2022 prodaja električnih vozil v Evropi narasla za devet odstotkov na letni ravni, kažejo podatki baze EV Volumes, ki beleži svetovno prodajo električnih vozil. Globalna rast je bila medtem 62-odstotna, predvsem na račun 113-odstotne rasti prodaje na Kitajskem, ki je v kratkem času postala tako največja izdelovalka električnih vozil kot tudi največji trg zanje.
Po navedbah združenega podjetja je ena od prednosti avstrijskega rudnika njegova dolgotrajna življenjska doba, saj bi lahko litij proizvajal več kot 20 let in v tem času postal popolno integriran dobavitelj litija za evropsko industrijo električnih vozil.
Rudnik litija je v srbski dolini Jadar želel odpreti tudi avstralski rudarski velikan Rio Tinto, a so po protestih in neodobravanju javnosti srbske oblasti v začetku leta podjetju odvzele licenco za rudarjenje.