Kaj se dogaja na trgu električne energije in koliko lahko podjetja privarčujejo, je za Bloomberg Adria TV govoril Andrej Gubina s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Kot pravi, je najcenejša tista energija, ki je ne porabimo. Objavljamo kratek povzetek intervjuja.
1. Prehrambena industrija tarna, da ne mora načrtovati poslovanja za prihodnje leto. Papirnica Količevo že odpušča. Kdaj naj podjetja zakupujejo elektriko za prihodnje leto?
Cene električne energije se oblikujejo glede na dogajanje na trgu, trgi pa se odzivajo na vse odločitve – tako Evropske unije kot tudi posameznih vlad. Terminske cene se tako spreminjajo iz dneva v dan in dajejo indikacijo, kako se bo cena gibala. Na trgu na debelo je negotovost zelo velika. Cene so tako poskočile, da dobavitelji ne morejo več zavarovati svojih portfeljnih pozicij na terminskem trgu brez garancij države, zato izstopajo iz posla. Gospodinjstva in podjetja tako ostajajo na suhem, ker nimajo kadra in izkušenj, da bi lahko sami dobavljali energijo s trga na debelo.
Preberi še
V avgustu smo proizvedli manj elektrike in je več uvozili
Na letni ravni se je proizvodnja električne energije zmanjšala za skoraj četrtino.
26.09.2022
Cene plina in elektrike še vedno navzdol
Po podatkih Gas Infrastructure Europe so evropske zaloge približno 86-odstotno napolnjene, kar je nekoliko nad petletnim povprečjem.
19.09.2022
'Če vsi v Evropi uporabljamo le obnovljive vire, ni zanesljive oskrbe'
O stanju elektroenergetskega sistema smo govorili s profesorjem Urbanom Rudežem s Fakultete za elektrotehniko.
14.09.2022
Glavobol podjetij: Kljub pravočasnim zakupom stroški elektrike višji
'Kljub dolgoročnim pogodbam in pravočasnim zakupom so stroški elektrike višji za 80 odstotkov,' pravijo v Steklarni Hrastnik.
14.09.2022
2. Kaj lahko pričakujemo od Evropske komisije?
Države se zavedajo, da kratkoročno lahko pomagajo, dolgoročno pa se morajo dobavitelji čim bolj postaviti na svoje noge in ne ogroziti podnebnih ciljev. To lahko naredijo tako, da podprejo le najranljivejše in da jih stimulirajo k manjši porabi. Tudi nemški ukrepi so dober primer, kako stimulirati manjšanje porabe.
3. Koliko lahko podjetja privarčujejo?
Najcenejša je tista energija, ki je ne porabimo. Podjetja lahko z izvedbo ukrepov, ki jih dobijo v energetskih pregledih, močno znižajo svojo energetsko porabo. Ocena je, da če bi tisoč podjetij pri nas upoštevalo ukrepe, navedene v energetskih pregledih, bi trajno lahko prihranili toliko električne energije, kot jo proizvede nova tisočmegavatna jedrska elektrarna. In to trajno. Motivirati moramo podjetja, da zmanjšajo porabo. Za to bo sicer potrebnih več let.
4. Bi to lahko ogrozilo zeleni prehod?
Višje cene energije – kolikor nas na eni strani bolijo – seveda spreminjajo ekonomiko investicij. Postaja jasno, da moramo čim več elektrike pridelati doma. Poraba elektrike se bo samo še povečevala. Če nam uspe s pomočjo države zgraditi fotovoltaiko in drugi blok jedrske elektrarne Krško, smo lahko po nekaterih scenarijih neodvisni od uvoza od leta 2035 naprej. Energetsko krizo moramo izkoristiti za zeleni prehod, to je odlična priložnost.