text size
Že lani smo napovedovali nadaljnje zniževanje cen svinjskega mesa na evropskem trgu in prav to se zdaj tudi dogaja. Afriška prašičja kuga, prevelika proizvodnja glede na evropsko povpraševanje ter šibkejši izvoz na Kitajsko zaradi carinskih omejitev so glavni razlogi za nadaljnje nizke tržne cene. Odkupne cene svinjskih polovic so za 25 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani in še naprej drsijo proti ravni 140 evrov na tono.
Razmere so še slabše na Hrvaškem, kjer so cene zaradi neorganiziranega trga in velikega uvoza trenutno celo nižje od povprečja EU, in sicer tudi do 20 odstotkov. V Srbiji se po dostopnih podatkih velikih odkupovalcev cene gibljejo okoli 150 evrov na tono, kar je približno na ravni evropskega povprečja.
Takšne cene so že pod pragom ekonomske upravičenosti in dobičkonosnosti, kar potrjujejo tudi finančni rezultati celo velikih proizvajalcev, kot je Žito Grupa.
Čeprav bi se morale cene svinjskega mesa zaradi omejitev pri premikih prašičev v nekaterih regijah zaradi afriške prašičje kuge zvišati, se to ne dogaja, saj se velika večina porabe svinjskega mesa tako ali tako pokrije z uvozom. Nobena država v regiji Adria ni samozadostna pri proizvodnji svinjskega mesa, stopnja samozadostnosti pa je v Sloveniji in na Hrvaškem celo pod 50 odstotki.
Kar zadeva visoko proizvodnjo v Evropski uniji, ta iz leta v leto narašča tako zaradi večjega prirasta živali kot tudi zaradi povečevanja števila prašičev v državah z dolgo tradicijo prašičereje, kot so Nemčija, Danska, Nizozemska, Španija in Poljska.
Evropska unija trenutno dosega več kot 115-odstotno stopnjo samozadostnosti, kar pomeni, da na trgu obstaja presežek svinjskega mesa. Poleg tega se je zaradi sprememb v strukturi prebivalstva in prehranskih navadah – med drugim zaradi priseljevanja ter večje porabe drugih vrst mesa oziroma brezmesnih izdelkov – poraba svinjskega mesa na prebivalca zmanjšala s približno 35 kilogramov v prejšnjem desetletju na današnjih 33 kilogramov.
Tretji razlog za nizke odkupne cene je izvoz na Kitajsko. Kitajske uvozne carine na evropsko svinjino so povzročile, da se je uvoz zmanjšal na manj kot tretjino rekordne ravni iz leta 2020. Tudi najnovejši podatki za prvih pet mesecev tega leta kažejo nadaljevanje trenda, saj se je izvoz EU na Kitajsko v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 20 odstotkov.
Pričakujemo, da se bo pritisk na nadaljnje zniževanje odkupnih cen svinjskih polovic nadaljeval, posledično pa se bodo nižje cene še naprej prenašale tudi v maloprodajo svinjskega mesa, kar v zadnjih mesecih opažamo po vsej regiji Adria.
V Sloveniji in Severni Makedoniji se je inflacija cen svinjskega mesa znižala na nizke enomestne stopnje, medtem ko na Hrvaškem in v Srbiji že beležijo deflacijo cen. To je dobra novica za potrošnike, zagotovo pa ne za proizvajalce.
Verjetno bo prišlo do zmanjšanja števila manjših kmetijskih gospodarstev, ki zaradi nižje produktivnosti in omejenega obratnega kapitala ne bodo zmogla dlje časa prenašati pritiska nizkih cen. Veliki proizvajalci pa bodo proizvodnjo ohranili in počakali na ugodnejše razmere.
Prav tako bodo nekateri verjetno poskušali izkoristiti razmere, povezane z afriško prašičjo kugo, in ponekod zvišati maloprodajne cene svinjskega mesa. Za to pa ni pravega ekonomskega razloga, saj večino svinjskega mesa uvozimo, njegove cene na mednarodnih trgih pa so trenutno zelo nizke.
.webp){kind=icon}
