Nedavna rast cen sirotkinih beljakovin (whey proteinov) ni predvsem zgodba o naložbenih priložnostih v industriji prehranskih dopolnil, temveč o podjetjih, ki nadzorujejo proizvodnjo sirotke – stranskega proizvoda pri izdelavi sira. Zato vlagateljev med borznimi družbami ne pritegnejo toliko proizvajalci beljakovinskih napitkov, temveč predvsem veliki predelovalci mleka in sira, kot so Glanbia, Saputo in Fonterra.
Glanbia je med njimi najbolj izpostavljena trgu sirotkinih beljakovin, vendar ima tudi najvišje vrednotenje. Saputo je bolj zgodba o prestrukturiranju podjetja kot pa o rasti trga sirotkinih beljakovin, medtem ko Fonterra ponuja najbolj neposredno možnost izpostavljenosti rastočim cenam sirotkinih beljakovin, hkrati pa ima najnižje vrednotenje. Pri tem jo omejujejo posebnosti zadružnega modela upravljanja.
Sirotka nastane kot stranski proizvod pri proizvodnji sira, svojo pravo tržno vrednost pa dobi šele po predelavi v beljakovinski prah. Zato povečano povpraševanje po teh proteinih ne koristi vsem udeležencem v proizvodni verigi enako. Največ pridobijo podjetja, ki proizvajajo sir, imajo dostop do sirotke in lastne predelovalne zmogljivosti, medtem ko višje cene sirotkinih beljakovin za proizvajalce prehranskih dopolnil pomenijo predvsem višje stroške vhodnih surovin.
Med ključnimi igralci na borznem trgu sirotkinih beljakovin so Glanbia, Saputo in Fonterra. V zadnjem letu je delnica Glanbie pridobila približno 84 odstotkov, Saputa 49 odstotkov, Fonterre pa osem odstotkov. Razlika v gibanju tečajev kaže, da je trg različno ocenil potencial rasti povpraševanja po beljakovinah in koristi, ki jih ta trend prinaša posameznim podjetjem.
Glanbia ima med primerljivimi podjetji največjo operativno izpostavljenost trgu sirotkinih beljakovin, vendar njena zgodba ni samo stava na nadaljnjo rast cen sirotkinih beljakovin. Podjetje poleg proizvodnje sirotkinih sestavin in sira prek lastnih blagovnih znamk ponuja tudi beljakovinske napitke in prehranska dopolnila, pri katerih je sirotka pomembna vhodna surovina. Višje cene sirotkinih beljakovin zato za Glanbio pomenijo dvojni učinek – povišujejo vrednost dela njene proizvodnje, hkrati pa zvišujejo stroške v drugih segmentih poslovanja.
Delnica podjetja je izgubila precej vrednosti, potem ko je vodstvo opozorilo, da bi lahko dolgotrajno obdobje visokih cen sirotkinih beljakovin pritiskalo na marže. Glanbia je obenem tudi najdražje vrednotena družba v primerjavi s tekmeci, saj njen količnik P/E znaša približno 37. Vlagatelji so v ceno delnice že vključili pričakovanja o nadaljnji rasti poslovanja, zato je potencial za dodatno širitev vrednotenja manjši kot pri Saputu in Fonterri.
Saputo ni neposredno izpostavljen le trgu sirotkinih beljakovin, temveč gre za globalno razpršenega proizvajalca mlečnih izdelkov, pri katerem je rast povpraševanja po beljakovinah le eden od dejavnikov prihodnje rasti. Podjetje ne razkriva, kolikšen delež prihodkov ali dobička ustvarja s prodajo sirotkinih beljakovin, zato naložbena zgodba temelji tudi na uspešnosti njegovega prestrukturiranja. Trg Saputu trenutno pripisuje razmerje P/E okoli 25, kar pomeni zmernejše vrednotenje kot pri Glanbii. Največje tveganje ostaja njegova izpostavljenost cikličnim gibanjem na trgu mlečnih izdelkov.
Foto: Depositphotos
Fonterra je med primerljivimi podjetji najbližje neposredni naložbeni zgodbi, povezani z rastjo cen sirotkinih beljakovin. Njena prednost je kombinacija obsežne proizvodnje mleka, razvite predelovalne infrastrukture za sirotkine beljakovine in najnižjega vrednotenja v primerjavi s konkurenti. Po prodaji potrošniškega segmenta oziroma lastnih blagovnih znamk podjetju Lactalis je Fonterra še dodatno okrepila osredotočenost na predelavo sirotkinih beljakovin, zaradi česar vlagateljem ponuja bolj neposredno izpostavljenost temu trgu. Del kupnine od prodaje je družba namenila vlagateljem v obliki enkratnega izplačila kapitala, kar se kaže tudi v izjemno velikem dividendnem donosu. Fonterra ima med primerljivimi družbami najnižji količnik P/E, ki znaša približno 13. Glavna tveganja ostajajo odvisnost od razmer na svetovnem trgu mleka ter posebnosti zadružnega modela upravljanja, zaradi katerih njena primerjava z Glanbio in Saputom ni povsem enakovredna.
Za vlagatelje, ki želijo izkoristiti rast cen sirotkinih beljakovin, ni glavno vprašanje to, katero podjetje jih proizvede največ, temveč pri katerem trg še ni v celoti prepoznal potenciala tega segmenta poslovanja. Glanbia ima največjo operativno izpostavljenost trgu sirotkinih beljakovin, vendar je trg to prednost že precej upošteval pri vrednotenju delnice, ki je med primerljivimi podjetji najvišje. Saputo je bolj uravnotežena naložbena zgodba, saj je njegov prihodnji potencial bolj povezan z izboljšanjem poslovanja in uspešnostjo prestrukturiranja kot pa samo z gibanjem cen sirotkinih beljakovin. Fonterra na drugi strani ponuja najbolj neposredno izpostavljenost predelavi sirotke, hkrati pa je med primerljivimi družbami najnižje vrednotena. Zaradi tega trenutno ponuja najbolj zanimivo razmerje med tveganjem in pričakovanim donosom. To sicer ne pomeni, da je Fonterra nujno najbolj kakovostno podjetje v skupini, temveč da vlagateljem trenutno ponuja največ neizkoriščenega potenciala glede na trenutno vrednotenje.
