Stabilni kovanci: so koristni, a prinašajo tveganja. Kaj lahko gre narobe?

Stabilni kriptokovanci so vse bolj priljubljeni. Njihova uporaba hitro narašča, Banka Slovenije pri tem opozarja na tveganja, čeprav priznava, da prinašajo tudi prednosti.

Stabilna cena, vezana na tradicionalno valuto, ter hitri prenosi sredstev so med razlogi za vse večjo priljubljenost kripto stabilnih kovancev. Zaenkrat je glavnina prometa vezana na trgovanje na kriptoborzah, se pa počasi povečuje tudi njihova uporaba za druge namene. Kje so pasti?

"Potrošnike pozivamo k previdnosti," so za Bloomberg Adria sporočili iz Banke Slovenije. Še posebej opozarjajo na previdnost pri uporabi stabilnih kovancev izdajateljev, ki delujejo iz jurisdikcij zunaj Evropske unije in ki niso skladni z zahtevami MiCA.

Ti potrošnikom namreč ne zagotavljajo nujno enake stopnje zaščite, kot jim jo zagotavljajo regulirani evropski subjekti, zaradi česar lahko potrošniki v primeru težav ostanejo brez učinkovitega pravnega varstva, opozarja Banka Slovenije.

"Obljube o visokih donosih brez regulativne zaščite so v preteklosti že večkrat vodile do izgube vseh sredstev (tudi slovenskih) potrošnikov. Odgovornost je zato obojestranska in se tudi od potrošnikov pričakuje trezen razmislek o tem, komu zaupajo svoja sredstva," so še sporočili iz slovenske centralne banke.

Eden do teh v Evropi nereguliranih stabilnih kovancev je tudi USDT, ki ga izdaja podjetje Tether, in je daleč najbolj uporabljan kripto stabilni kovanec na svetu.

Po podatkih, ki jih navaja Banka Slovenije, dolarski stabilni kovanci zajemajo približno 99 odstotkov vseh stabilnih kovancev v obtoku. Najpomembnejša med njimi sta Tether (USDT) in USD Coin (USDC), saj skupaj prinašata 260 milijard dolarjev kapitalizacije, kar znaša približno 82 odstotkov tržnega deleža stabilnih kovancev.

Skupna tržna kapitalizacija vseh stabilnih kriptokovancev se je v petih letih povišala z 11 milijard dolarjev na sedanjih 313 milijard dolarjev, po podatkih spletne strani MacroMicro.

Podjetje Tether je že lani sporočilo, da ne namerava pridobiti licence po evropski regulaciji MiCA in bo zapustilo evropski trg. Posledično so regulirane evropske kriptoborze umaknile možnost trgovanja z USDT na njihovih platformah.

Velika odvisnost Evrope od ZDA

"Evropa je v specifičnem položaju – pri plačilnih sistemih je odvisna od ponudnikov zunaj Evrope. Tudi modeli umetne inteligence prihajajo od zunaj," je povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc na nedavni bančni konferenci. Banke se namreč za zaščito pred kibernetskimi napadi vse bolj zanašajo na pomoč umetne inteligence.

Kakšna so konkretna tveganja pri uporabi stabilnih kovancev?

Ta bi se lahko odrazila predvsem v obliki likvidnostnih šokov, ki bi jih sprožile obsežne in nenadne odprodaje stabilnih kovancev. Do teh lahko pride zaradi izgube zaupanja v izdajatelja, razpada razmerja med stabilnim kovancem in fiat valuto ali negativnih pretresov na kriptotrgih, pojasnjuje Banka Slovenije.

Kaj so stabilni kovanci Stabilni kovanci (angl. stablecoins) so posebna vrsta kriptovalut, katerih vrednost je vezana na neko stabilno sredstvo, najpogosteje na ameriški dolar. Cilj je, da njihova cena ostane čim bolj nespremenjena – na primer en stabilni kovanec je vreden en dolar. Stabilni kovanci omogočajo prenos vrednosti prek verig blokov brez uporabe tradicionalnih plačilnih kanalov, kot so banke ali kreditne kartice. Če imata pošiljatelj in prejemnik kriptodenarnico, lahko sredstva pošljeta neposredno drug drugemu. Vendar pa večina največjih stabilnih kovancev ni povsem neodvisnih od tradicionalnega finančnega sistema. Njihovo vrednost običajno podpirajo rezerve v bankah, kot so gotovina, državne obveznice in drugi finančni instrumenti. Poleg tega uporabniki pogosto vstopajo v sistem in iz njega izstopajo prek bank ali reguliranih kriptoborz.

Takšen pretres bi se lahko nato razširil tudi na tradicionalne finančne trge. Pri obsežnih prodajah stabilnih kovancev bi morali izdajatelji zagotoviti likvidnost s prodajo svojih naložb. Hitre odprodaje njihovih naložb pa bi nato povzročile likvidnostne pritiske na banke in druge finančne institucije, na primer sklade denarnega trga, ki hranijo rezerve izdajateljev stabilnih kovancev ali so kako drugače izpostavljene tem naložbam.

Zlom Silicon Valley Bank

Primer uresničitve takšnega scenarija je bil propad ameriške Silicon Valley Bank (SVB) marca 2023. Stabilni kovanec USDC je začasno izgubil vezavo 1 : 1 na ameriški dolar po razkritju, da ima izdajatelj tri milijarde dolarjev vezanih depozitov pri tej banki.

Ker so bila ta sredstva del rezerv, so likvidnostne težave banke SVB sprožile val unovčevanj teh kovancev. "Čeprav je bil vpliv zaradi hitrega posredovanja ameriških regulatorjev kratkotrajen, je dogodek nazorno pokazal sistemske posledice na globalni ravni, saj se lahko pritiski hitro prelijejo tudi zunaj meja," pravi Banka Slovenije.

Za zmanjšanje odvisnosti Evrope od ameriških upravljavcev plačilnih sredstev Evropska centralna banka (ECB) načrtuje izdajo digitalnega evra. Ta bi lahko postal tudi alternativa vse bolj priljubljenim stabilnim kovancem, ki prav tako prihajajo iz ZDA in so vezani na ameriški dolar.

Kdaj naj bi zaživel digitalni evro?

Pri projektu digitalnega evra gre vprašanje, kdo nadzira temeljno infrastrukturo, preko katere poteka večina prometa, je povedal guverner Primož Dolenc in pozval banke k sodelovanju pri projektu. Tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je na bančni konferenci podprl projekt digitalnega evra. "Tako bomo postali finančno suvereni," je povedal Brodnjak.

Po trenutnem časovnem načrtu bi lahko digitalni evro zaživel šele leta 2029, če bo evropski parlament zakonodajo sprejel še letos. V drugi polovici leta 2027 se bo začel pilotni projekt, namenjen pa bo učenju in testiranju infrastrukture in izvedljivosti zastavljenih rešitev za plačevanje z digitalnim evrom.