Pred vrati največjega proizvajalca zdravil na svetu? AstraZeneca razmišlja o prevzemu Bristol-Myers Squibb

AstraZeneca preučuje možnost prevzema družbe Bristol-Myers Squibb, pravijo ljudje, seznanjeni z zadevo. Morebitni posel bi bil največji v zgodovini farmacevtske industrije.

Družbi sta opravili začetne pogovore o združitvi, so dodali viri, ki zaradi zaupnosti zadeve niso želeli biti imenovani. Delnice AstraZenece so se po objavi novice v Londonu pocenile za kar 7,8 odstotka. Delnice Bristol-Myersa so v predtrgovanju pridobile do 3,8 odstotka. Ni jasno, ali pogovori še potekajo oziroma ali bodo privedli do transakcije, so opozorili viri.

Farmacevtska velikana na področju zdravljenja raka bi skupaj ustvarila največjega proizvajalca zdravil na svetu z okoli 107 milijardami dolarjev letnih prihodkov, vendar so analitiki podvomili, ali bi bila takšna transakcija smiselna za hitro rastočo AstraZeneco. "Glede na moč Astrine rasti in njenega inovacijskega profila nas je novica nekoliko zmedla," je dejal Michael Leuchten, analitik pri družbi Jefferies.

Predstavnik AstraZenece ni želel komentirati, predstavnikov Bristol-Myers Squibba pa ni bilo mogoče takoj doseči za komentar o pogovorih, o katerih je prvi poročal FT.

Bristol se pripravlja na iztek patentne zaščite nekaterih svojih najpomembnejših zdravil, med njimi zdravila za redčenje krvi Eliquis in zdravila proti raku Opdivo. Skupaj ustvarita približno polovico prihodkov družbe. Do petkovega zaključka trgovanja so se delnice letos podražile za približno 21 odstotkov.

Bristol je pretekli teden poročal o četrtletnih prihodkih v višini 13 milijard dolarjev, kar je največ doslej. Rast so poganjala predvsem novejša zdravila, kot so zdravilo za krvnega raka Breyanzi, zdravilo Opdualag za zdravljenje kožnega raka in zdravilo za srce Camzyos.

Pod vodstvom izvršnega direktorja Pascala Soriota je AstraZeneca z vrsto izjemno uspešnih zdravil postala velikan na področju zdravljenja raka. Kmalu po tem, ko je leta 2012 prevzel vodenje družbe, je Soriot zavrnil poskus prevzema s strani družbe Pfizerja, pri čemer se je zaradi strahu pred izgubo pomembnega britanskega podjetja vključila tudi otoška vlada.

AstraZeneca je trenutno druga največja družba na londonski borzi. Vse bolj se usmerja v ZDA, lani pa je na newyorško borzo tudi uvrstila delnice in z njimi nadomestila ameriška depozitna potrdila, ki so kotirala na Nasdaqu. Sedež in primarno kotacijo je obdržala v Londonu.

Astra je na dobri poti, da do leta 2030 doseže ambiciozen cilj 80 milijard dolarjev prihodkov, z več zdravili v razvoju pa želi prodreti tudi na donosni trg zdravil za hujšanje. Soriot je pred tem za Bloomberg dejal, da ob predstavitvah zdravil za bolezni zunaj osrednjih področij družbe "vedno rečem ne, saj se tveganje za napačno odločitev hitro poveča, če se oddaljiš od svojega strokovnega področja".

Analitik družbe Mizuho je ocenil, da bodo vlagatelji verjetno nasprotovali zamisli o združitvi, saj naj bi AstraZeneca v prihodnjih petih letih dobiček na delnico povečevala po najmanj desetodstotni letni stopnji, medtem ko bi se lahko dobiček na delnico Bristol Myersa do konca desetletja zmanjševal.

"Vlagatelji bodo trdili, da AstraZeneca ne potrebuje Bristol-Myersa, temveč velja nasprotno. Če ne obstajajo ogromne sinergije posla, ki bi izravnale upad prihodkov in dobička, je takšno združitev težko upravičiti," je Jared Holz, specialist za zdravstvo pri družbi Mizuho, zapisal v nedeljskem poročilu.

Holz je kljub temu dejal, da je bila njegova prva misel: "Če je bil kdaj primeren čas za takšen posel, je to verjetno zdaj," pri čemer je opozoril na razmeroma prizanesljiv odnos Trumpove administracije do združitev in prevzemov.

Protimonopolni pomisleki so bili medtem osrednji del poročila analitika družbe BMO Capital Markets Evana Seigermana. "Ker tržni kapitalizaciji Bristol-Myersa in AstraZenece močno presegata 100 milijard dolarjev, menimo, da je neposredni prevzem ene ali druge družbe malo verjeten," je dejal. Dodal je, da precejšnja prekrivanja na področjih, kot je nedrobnocelični pljučni rak, prav tako "po našem mnenju zmanjšujejo verjetnost uresničitve združitve".

Če bi bil posel sklenjen, bi bil po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, največja farmacevtska transakcija vseh časov in bi presegel Bristolov 74 milijard dolarjev vreden prevzem družbe Celgene leta 2019.

— Ob pomoči Kelly Gilblom, Madison Muller in Subrata Patnaika