Danes se začenja dvodnevno monetarno zasedanje Evropske centralne banke (ECB), jutri pa bodo uradniki sporočili svojo odločitev o višini ključnih obrestnih mer. Kaj napovedujejo analitiki? Kaj krati spanec članom sveta ECB? Bodo v ECB dodatno sprostili zavoro ali se bodo morda sredi dopustov odločili za premor? Kaj se dogaja z medbančno obrestno mero EURIBOR?
Vsi jutri pričakujejo premor, do konca leta še en rez
Uradniki ECB spremljajo različne gospodarske kazalnike evrskega območja, na podlagi katerih sprejemajo odločitev o obrestnih merah. Analitiki so si skoraj edini, da bo svet ECB tokrat obrestne mere pustil nespremenjene – torej nas čaka premor. Uradniki puščajo odprto možnost dodatnega poznejšega sproščanja (nižanja) obrestnih mer do konca leta. Trgi letos pričakujejo še eno nižanje ključnih obrestnih mer. Analiza obrestnih mer stanovanjskih in potrošniških posojil pri slovenskih bankah pa je pokazala, da so se znova podražila.
Na trgih si niso edini, ali bo znižanje sledilo septembra ali decembra. Dodatno negotovost pomenijo carine, ki jih napovedujejo ZDA in naj bi, če strani ne dosežeta trgovinskega sporazuma, začele veljati 1. avgusta. Uvedba 10- do 15-odstotnih carin bi od ECB zahtevala, da obrestne mere zniža več kot enkrat. Če pa bi Donald Trump uvedel 30-odstotne carine, kot je opozarjal nazadnje, bi bilo treba obrestne mere znižati še enkrat, saj bi se rast evrskega območja zmanjšala za 0,5 odstotne točke, je pisal Reuters.
Preberi še

ECB obrestne mere niža, slovenske banke pa stanovanjska posojila dražijo
Pri stanovanjskih posojilih je razlika med najdražjo in najcenejšo banko do 10 tisočakov.
09.07.2025

Potrošniška posojila znova dražja, katere banke niso dražile
Med najcenejšo in najdražjo lahko prihranite približno 700 evrov.
14.07.2025

Bo septembrsko nižanje obrestnih mer padlo v vodo?
Pričakovanja o septembrskem rezu ameriške centralne banke Fed upadajo.
14.07.2025
Inflacija se umirja na ciljni ravni
Cene življenjskih potrebščin so se junija na medletni ravni zvišale za dva odstotka, medtem ko je maja inflacija znašala 1,9 odstotka, je prejšnji teden poročal Eurostat. Jedrna inflacija je po pričakovanjih ostala nespremenjena pri 2,3 odstotka, pozorno spremljani kazalnik indeks cen storitev pa je zrasel na 3,3 odstotka.
Podjetja najemajo več posojil
Povpraševanje podjetij po posojilih se je v drugem trimesečju povečalo, so pokazali podatki (ECB). Podjetja so pogosteje najemala posojila kljub geopolitičnim grožnjam in trgovinskim napetostim. Vnovično povečanje povpraševanja po posojilih pričakujejo tudi v tretjem trimesečju, predvsem velikih podjetij, pri čemer naj bi bilo večje povečanje povpraševanja po kratkoročnih kot dolgoročnih posojilih podjetjem na evroobmočju. Nižje obrestne mere so spodbudile najemanje posojil, medtem ko je trgovinska vojna z ZDA delovala zaviralno, so zapisali v ECB.
Medtem ko obrestne mere upadajo, so v ločeni anketi ECB podjetja poročala o povišanju stroškov, povezanih s sklepanjem posojila. To je pokazala tudi naša analiza. Zapisnik zadnjega zasedanja članov sveta ECB je razkril, da so različno zaskrbljeni glede razmer v gospodarstvu. To je v prvem trimesečju zraslo zaradi predčasnega izpolnjevanja naročil v ZDA, da bi prehiteli uvedbo carin, je pisal Bloomberg.
EURIBOR je nehal upadati
Medbančna obrestna mera EURIBOR, po kateri si denar med sabo izposojajo banke, je v zadnjem mesecu in pol nemirna. Sicer že več kot eno leto upada, a se je zaradi premora ECB pri obrestnih merah upadanje ustavilo.
Šestmesečni EURIBOR, ki ga za izračun obrestne mere uporablja večina slovenskih bank, se je v zadnjih tednih ustalil pri 2,05 odstotka. Julija je nato upadel na dva odstotka in se nato znova zvišal na 2,08 odstotka. Trenutno je znova pri 2,05 odstotka.
Bloombergovi analitiki napovedujejo prihodnje gibanje trimesečnega EURIBOR: v tretjem trimesečju pričakujejo, da se bo znižal na 1,82 odstotka, trenutno je pri 1,97 odstotka. Tudi v prihodnjih trimesečjih ne pričakujejo dodatnega upadanja. V drugi polovici leta 2026 naj bi se vrednost trimesečnega EURIBOR znova zvišala, kažejo zadnje ocene analitikov.
Evro se krepi in znižuje inflacijo
Uradnike ECB ob carinah skrbi močan evro. Močnejša valuta negativno vpliva na evropske izvoznike, saj so njihovi izdelki na svetovnem trgu dražji in posledično manj konkurenčni, kar zavira rast in inflacijo. Podpredsednik ECB Luis de Guindos je povedal, da je boleče označil vrednost evra pri 1,2 dolarja, je poročal Reuters. Vrednost evra se je od februarja do začetka julija okrepila za skoraj 17 odstotkov in dosegla najvišjo raven po letu 2021, in sicer 1,18 dolarja. V vmesnem času se je vrednost na olajšanje ECB malce znižala, na 1,17 dolarja za evro.
Analitiki napovedujejo, da bo evro v prihodnjem letu dosegel vrednost 1,2 dolarja. ECB je pri svojih izračunih za naslednji dve leti upošteval vrednost evra pri 1,13 dolarja. Prav zaradi močnega evra v BNP Paribas od ECB pričakuje znižanje obrestnih mer na septembrskem zasedanju. V investicijski banki Morgan Stanley predvidevajo, da bo evro do leta 2027 zrasel na 1,25 dolarja, kar naj bi inflacijo znižalo za 0,3 odstotne točke pod ciljno raven, na 1,7 odstotka, je še pisal Reuters.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...