Bo septembrsko nižanje obrestnih mer padlo v vodo?

Večji del letošnjega leta so bili vlagatelji v obveznice skoraj prepričani, da bo ameriška centralna banka Fed do septembra ponovno začela zniževati obrestne mere. A v zadnjem času to zaupanje nekoliko upada. Začetni dvomi dodatno povečujejo pozornost na podatke o inflaciji, ki bodo objavljeni ta teden in ki bodo pomembno vplivali na pričakovanja glede naslednjih potez Feda. Prav tako bodo odločilni za to, ali bodo ameriške državne obveznice nadaljevale z močnim prvim polletjem, ki je bilo najboljše v zadnjih petih letih, kljub obdobjem velikih nihanj.

Podatki o indeksu cen življenjskih potrebščin (CPI) "bi lahko določili ton glede usmeritve Feda in razpoloženja do tveganja v drugi polovici leta," ocenjuje Zachary Griffiths, vodja strategije za naložbe z višjo boniteto in makroekonomijo pri podjetju CreditSights.

Dobri podatki o zaposlovanju, objavljeni v začetku julija, so trgovce prepričali, da do znižanja obrestne mere na julijskem zasedanju Feda ne bo prišlo. Zdaj ocenjujejo, da je okoli 70-odstotna verjetnost, da bo do znižanja prišlo septembra, medtem ko so konec junija še skoraj soglasno pričakovali ta korak.

To pomeni, da bo torkova objava podatkov o junijski inflaciji ključna, saj je po podatkih analitikov Barclays prav ta mesec v preteklosti najpogosteje presenetil glede odstopanja od pričakovanj.

Če se bodo pokazali znaki naraščajočih cenovnih pritiskov po uvedbi carin predsednika Donalda Trumpa, bi to lahko še dodatno omajalo pričakovanja o znižanju obrestnih mer septembra in okrepilo položaje vlagateljev, ki stavijo na višje donose. Nasprotno pa bi umirjen inflacijski podatek lahko znova okrepil stavljenje na kratkoročno sproščanje denarne politike.

"V prihodnjih poročilih o inflaciji bi morali že videti učinek carinske vojne," je dejala Tracy Chen, portfeljska upravljavka pri Brandywine Global Investment Management. "Ne vidim, kako bi Fed lahko zniževal obrestne mere septembra. Trg dela ostaja odporen, tveganja na trgih pa so visoka – to ne upravičuje znižanja."

Po njenem mnenju se bo krivulja donosnosti verjetno strmeje povzpela, saj so dolgoročnejše obveznice bolj ranljive za rast inflacije, povečano državno porabo in spremembe v tujem povpraševanju.

Delitve glede carin

Fed bo do septembrske odločitve prejel še dve poročili o CPI. Predsednik Feda Jerome Powell je dejal, da uradniki potrebujejo več časa za oceno vpliva carin, kar kaže na previden pristop kljub nenehnemu pritisku Trumpa, naj zniža stroške zadolževanja.

Carine so povzročile naraščajoča razhajanja med oblikovalci politik, razjasnitev pa je postala še težja, potem ko je predsednik preložil uvedbo kazenskih carin za trgovinske partnerice na 1. avgust.

Samuel Corum/Sipa/Bloomberg

 

Zaradi tega so trgovci manj prepričani, kam se bo svetovni obvezniški trg usmeril v prihodnje, in so v zadnjem tednu začeli opuščati bikovske stave.

Zaradi občutka negotovosti so donosi trenutno omejeni na ozko območje: na dveletne obveznice, ki so najbolj občutljivi na pričakovanja glede Feda, nihajo med približno 3,7 in 4 odstotka, podobno kot od začetka maja. Medtem je indeks pričakovane volatilnosti donosnosti močno upadel z aprilske višine, povzročene s carinami, na najnižjo raven v več kot treh letih.

Pričakovanja: Skok inflacije na 2,9 odstotka 

Ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg, pričakujejo, da bo poročilo o CPI pokazalo, da se je letna osnovna inflacija junija pospešila na 2,9 odstotka, kar bi bila najvišja raven od februarja.

Tisti, ki jih skrbi večji padec cen državnih obveznic zaradi višje inflacije, so lahko pomirjeni z rezultati nedavnih prodaj 10- in 30-letnih obveznic, kjer je bilo zanimanje veliko, kar kaže, da bi se lahko kupci znova pojavili in omejili morebitno razprodajo.

Od decembra lani Fed ni spreminjal obrestnih mer. Powell je trenutne ravni označil za "zmerno restriktivne", po srednji napovedi pa so predvidevali dve znižanji do konca leta.

Ivica Galović/PIXSELL

 

Dejstvo pa je, da sedem uradnikov trenutno ne pričakuje nobenega znižanja v letu 2025, medtem ko jih deset predvideva dve ali več. Guvernerja Feda Christopher Waller in Michelle Bowman sta že nakazala željo po čimprejšnjem nadaljevanju zniževanja, morda že ta mesec.

"Še vedno nas skrbi, da bodo jasnejši znaki pritiska carin na cene za potrošnike prisilili trg k ponovni oceni poti Fedove politike v kratkem času in s tem potisnili donose višje po celotni krivulji," je dejal Griffiths iz CreditSights.

Tudi če naslednje znižanje pride šele po septembru, to še ne pomeni, da bo sproščanje zaustavljeno, je dejal John Lloyd, globalni vodja za večsektorske naložbe pri Janus Henderson. Po njegovih besedah bi to lahko ublažilo morebitni padec cen obveznic.

"Do decembra že imamo vračunani dve znižanji," je dejal. "Bi lahko eno od teh izginilo? Da, vendar bi se verjetno zgolj prestavilo v prvo četrtletje prihodnjega leta."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar