Špekulacija: Si Trump res želi šibak dolar?

Predsednikova gospodarska agenda slabi dolar in ZDA otežuje financiranje proračunskega primanjkljaja.

Vrednost dolarja predstavlja najboljše merilo za ocenjevanje Trumpovih politik s strani mednarodnih vlagateljev. Odkar je Donald Trump nastopil funkcijo predsednika, je dolar izgubil več kot 10 odstotkov svoje vrednosti v razmerju do evra, funta in švicarskega franka ter je padel proti vsaki pomembni svetovni valuti.

"Tako izrazit in hiter padec dolarja se ni zgodil vse od leta 2010, ko je ameriška centralna banka z obsežnim tiskanjem denarja poskušala spodbuditi okrevanje gospodarstva po finančni krizi."

Tokrat več ključnih točk Trumpove agende odvrača vlagatelje: dvig splošnih carin, ki so šokirale zaveznike in prizadele trgovino, zahteve za hitro uvedbo davčnih olajšav, ki bi povečale že precejšen primanjkljaj in dolg, pritisk na Fed, da bi drastično znižal obrestne mere, in močne pravne ukrepe, uporabljene proti tistim, ki se upirajo njegovim politikam.

Kar preseneča dolgoletne tržne analitike, je neodzivnost Trumpove ekipe na padec dolarja.

"Seveda bodo javno izrazili podporo 'močnemu dolarju', ko jih o tem vprašajo novinarji in zakonodajalci - tako kot so to počeli njihovi predhodniki že desetletja. Vendar ne skušajo ustaviti padca vrednosti. Nasprotno, med trgovci prevladuje občutek, da administracija namerno spodbuja devalvacijo dolarja z namenom podpreti ameriško proizvodnjo.

To je sprožilo govorice, da devizne tečaje vključuje v pogajanja o carinah s trgovinskimi partnerji. Ne glede na resničnost teh ugibanj povzročajo močna nihanja dolarja - tako kot prejšnji mesec, ko je v nekoliko več kot uri upade za 4 odstotke proti tajvanskemu dolarju.

To je nevarna igra: potrebe vlade po financiranju po letih velikih proračunskih primanjkljajev so poskočile na več kot 4 tisoč milijard dolarjev. Precejšen delež financiranja zagotavljajo tuji upniki. Upadajoči dolar jim povzroča vse večje izgube, ko svoje naložbe realizirajo nazaj v domačo valuto.

"Trump se zagotovo igra z ognjem," pravi Stephen Miller, svetovalec v družbi GSFM, ki je avstralska podružnica kanadske družbe CI Financial Corp.

Ob poslabšanju razmer lahko nastane začarani krog. Zaskrbljenost glede dolarja in primanjkljaja povzroči odliv tujih sredstev, to pa zvišuje obrestne mere in še slabša tako dolar kot položaj javnih financ, kar nato ponovno povečuje zaskrbljenost.

Ilustracija (Depositphotos)

 

Čeprav malokdo pričakuje, da se bo to res zgodilo - ZDA so že večkrat uspešno premagale finančne krize - pa tega tudi nihče ne more popolnoma izključiti.  To je vrsta tveganja, ki je dolgo skrbela finančne uradnike v razvijajočih se državah po vsem svetu. Toda za ZDA, najpomembnejšo svetovno velesilo in izdajateljico najpomembnejše svetovne valute, je to novo finančno okolje, ki ga še povsem zavedla.

Miller, ki je pri BlackRock nekoč upravljal avstralski manj tvegane naložbe, sodi med tiste, ki verjamejo, da Trumpova administracija ali vsaj njeni deli morda res zagovarjajo šibkejši dolar. "Morda bodo dosegli cilj, vendar bi to lahko imelo tudi nezaželene učinke" – do te mere, da bi "izgubili nadzor nad tem procesom."

Miller stavi na zlato, katerga cena se je letos krepila kot protiutež dolarju. Enako stališče zastopa Jeffrey Gundlach, izvršni direktor DoubleLine Capital.

"Gundlacha še posebej skrbi naraščajoče breme financiranja javnega dolga in povečanje primanjkljaja. "Obračun prihaja," je povedal na Bloombergovi konferenci prejšnji teden. Dan prej je Paul Tudor Jones, eden od pionirjev makroekonomskih hedge skladov, napovedal, da bodo ameriške proračunske težave v prihodnjih 12 mesecih povzročile dodatni 10-odstotni padec dolarja.

Jonesov poziv predstavlja skrajni primer vse bolj razširjenega mnenja na Wall Streetu. Analitiki se strinjajo, da bo dolar v prihodnjih letih slabil proti glavnim svetovnim valutam.  Med najbolj pesimističnimi napovedmi izstopata Morgan Stanley, ki napoveduje padec dolarja na koronske ravni do prihodnjega leta, in Goldman Sachs, ki ocenjuje 15-odstotno precenjenost.

Trgovci z izvedenimi instrumenti so množično začeli staviti proti dolarju takoj po Trumpovi inavguraciji januarja.

Marca so hedge skladi in drugi investitorji prvič v pol leta dosegli neto kratko pozicijo proti dolarju, kot razkrivajo CFTC podatki, do sredine junija pa se je ta izpostavljenost povečala na 15,9 milijarde dolarjev. V torek je Bank of America predstavila študijo, ki razkriva, da so globalni upravljavci skladov najmanj izpostavljeni dolarju v zadnjih 20 letih.

Dvomi o prevladi dolarja seveda niso nič novega. Odkar je bil po drugi svetovni vojni imenovan za svetovno rezervno valuto, so se občasno pojavljali dvomi o njegovi stabilnosti. Vendar pa ima ameriško gospodarstvo odpornost, ki je dolar vedno okrepila.

Poleg tega ni očitnih konkurentov, ki bi ga nadomestili — vse druge glavne valute imajo svoje šibkosti — zato prodaja dolarjev običajno pojenja. "Vprašanje je, kaj imaš v lasti?" je dejal Daniel Murray, namestnik glavnega investicijskega direktorja EFG International v Zürichu. "Težko je, ker tam zunaj pravzaprav ni drugih trgov, ki bi bili dovolj globoki in široki."

In kljub vsem skrbem, da dolar pod Trumpom izgublja svoj status varnega zatočišča, se je v zadnjih dneh okrepil, čeprav previdno, potem ko je Izrael sprožil napad na Iran, ki grozi, da bo vznemiril Bližnji vzhod in pretresel naftne trge.

Dolar je bil večinoma stabilen — tako kot tudi donosnost državnih obveznic — odkar je Trumpova uvedba carin sprožila tritedenske padce aprila, ki so mu odvzeli 4 odstotke vrednosti. In dolar je danes v razmerju do večine glavnih valut še vedno močnejši, kot je bil ob Trumpovem odhodu iz urada leta 2021.

Ko so jih vprašali, ali je administracija zaskrbljena zaradi nedavnih padcev dolarja, je tiskovni predstavnik ministrstva za finance opozoril na ta zgodovinski kontekst in poudaril, da je danes močnejši, kot se je povprečno gibal v zadnjih štirih desetletjih.

In čeprav od vrnitve v Belo hišo o tem ne govori, mnogi verjamejo, da to še naprej usmerja njegov pogled na dolar. Izpostavljajo počasen odziv administracije na špekulacije prejšnji mesec, da si prizadeva za šibkejši dolar kot del carinskih pogajanj s Tajvanom in Južno Korejo. Te govorice so dolar potisnile navzdol proti obema valutama, sprožile množično razprodajo po azijskih trgih in poglobile njegove letošnje izgube. Sporočilo je prikrito, a jasno: moč dolarja je zdaj predmet pogajanj," je dejal Haris Khurshid, glavni investicijski direktor pri Karobaar Capital v Chicagu.

Nekaj dni po razprodajah je Stephen Miran, predsednik Sveta ekonomskih svetovalcev, na vprašanje v podcastu Bloomberg's Big Take DC ovrgel špekulacije in dejal, da takšne ameriške politike ni.

Potem pa je tu še "maščevalni" davek, kot je postal znan 899. člen Trumpovega davčnega predloga zakona, ki se prebija skozi Kongres. Administracija bi hkrati z davčnimi olajšavami za ameriške delavce in podjetja povišala dohodnino za investitorje iz tujih držav s politikami, ki jih ZDA obravnavajo kot diskriminatorne. Sprejetje tega predloga dodatno poudarja, kako malo se administracija bremeni z odganjanjem globalnih investitorjev.

Bloomberg

 

To skrbi Millerja, svetovalca pri GSFM v Avstraliji. Ko govori o tem, kako se Trump "igra z ognjem", je to zato, ker se lahko navidezno neškodljiv, postopen padec valute hitro spremeni v propad v državi, ki je tako odvisna od tujega financiranja, kot so ZDA. "Zdaj ste vse bolj odvisni od volje tujih investitorjev," je dejal Miller.

Trumpova davčna politika bi v trenutni obliki samo povečala te potrebe po financiranju. "Nepristranski Kongresni proračunski urad ocenjuje, da bi različica, ki jo je sprejel spodnji dom, v naslednjem desetletju dodala skoraj 3 bilijoni dolarjev k ameriškemu primanjkljaju.

Tudi če bi bil predlog davčnega zakona zavrnjen, se vladne finance zdijo negotove. Proračunski primanjkljaj se je v zadnjih nekaj letih povzpel na več kot 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je največji zabeleženi primanjkljaj, z izjemo obdobij vojne ali globoke recesije. In javni dolg se je dvignil na 29 bilijonov dolarjev, kar je skoraj 100 odstotkov BDP. Desetletje prej je bil ta odstotek na ravni 72 odstotkov.

Maja je Moody's Ratings znižal kreditno oceno ZDA in jim tako odvzel zadnjo AAA bonitetno oceno, kot razlog pa navedel naraščajoče proračunske primanjkljaje.

Tedne prej so investitorji sami izvedli nekakšno znižanje ocene. Ko je Trump razkrival svoj carinski načrt, so začeli obravnavati državne obveznice — ki so dolgo predstavljale zlati standard varnih naložb na Wall Streetu  — kot tvegana sredstva ter jih prodajali (in kupovali) skupaj z delnicami.

Ustaljeni vzorec gibanja med državnimi obveznicami in dolarjem se je porušil. Ko se je donosnosti državnih obveznic dvignila, je dolar padel. Zgodovinsko je veljalo nasprotno: naraščanje obrestnih mer je pritegnilo investitorje k svetovni rezervni valuti in jo okrepilo.

Zdaj pa se je, z ZDA, ki so vse bolj mednarodno izolirane in vse globlje v dolgovih, izkazalo, da se uveljavljala zelo drugačna dinamika:  Investitorji so prodajali državne obveznice, dvigovali donosnost in nato umikali svoj kapital iz države. Korelacija med dolarjem in obveznicami ostaja še danes obrnjena.

Leah Traub, partnerica in upraviteljica portfelja v ekipi za globalne obrestne mere pri Lord Abbett, pravi, da gre za povratno zanko. Ko globalni investitorji začnejo diverzificirati stran od dolarja, potisnejo njegovo vrednost navzdol, kar samo še dodatno poudarja prednosti takšne strategije. In ko se to zgodi, pravi Traub, "je ta proces zelo težko zaustaviti."

— S pomočjo Ye Xie in Grega Ritchieja

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar