ECB razmišlja o dvigu obrestne mere za 50 bazičnih točk

V petek, 15. julija, smo se na Bloomberg Adria spraševali, ali se lahko ta teden zgodi dvig obrestnih mer ECB za 50 bazičnih točk. "Lahko," je bil jedrnat analitik Ivan Dražetić iz Intercapital. Sprememba začrtane smeri bi nakazovala na hektiko, je dejal analitik Jovan Sikimic iz Raiffeisen Research. Ciliji so postavljeni, vprašanje je, ali bo ECB lahko tako hitro dvigovala obrestne mere, je dodal upravljavec premoženja Aleš Čačovič iz Triglav Skladi. 

Danes tako Reuters kot tudi Bloomberg poročata, da ECB preigrava tudi scenarij dviga ključnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk. Eden od razlogov je poslabšanje inflacije, pišejo na Bloombergu. Takšen dvig bi sicer pomenil močno odstopanje od smernic, ki so bile predstavljene 9. junija.

Christine Lagarde je v govoru 28. junija pustila tudi nekaj prostora za višje dvige ključnih obrestnih mer od načrtovanih 25 bazičnih točk. Če se bodo okoliščine spremenile in ne bo prostora za postopno dvigovanje ključnih obrestnih mer ali se bodo gospodarske razmere poslabšale, bodo potrebni bolj odločni ukrepi, je povedala.

Večina analitikov sicer pričakuje, da bo ECB ta četrtek obrestne mere dvignila za načrtovanih 25 bazičnih točk, le peščica oziroma štirje od 53 sodelujočih v anketi Bloomberga napovedujejo dvig za 50 bazičnih točk. 

Več kot 60 centralnih bank po svetu je letos dvignilo ključne obrestne mere za vsaj 50 bazičnih točk v enkratnem zamahu, piše Bloomberg.

"Ne znam si predstavljati, da bi se dejansko lahko resno lotili inflacijskega izziva, če se zgodi dvig samo za 25 bazičnih točk. Potem očitno ni v ospredju cilj obrzdanja inflacije, ampak gre za poskus zmanjšati pritisk na povišanje stroškov zadolževanja nekaterih visoko zadolženih držav, predvsem Italije. Te države se danes zadolžujejo po bistveno višjih obrestnih merah kot pred časom," je za Bloomberg Adria TV povedal Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.

 

Bloomberg Adria

Izhodišča za zasedanje ECB, ki bo 21. julija, postajajo za ECB vse bolj neprijetna, meni Sikimic. V evroobmočju je inflacija vse višja. V juniju je bila letna povprečna inflacija 8,6-odstotna, mesec prej pa 7,5-odstotna. Poleg tega vse več skrbi povzroča "bolnica" Evrope Italija, ki se je znašla v politični krizi. Ravno včeraj je italijanski predsednik zavrnil odstop predsednika vlade in nekdanjega prvega moža ECB Maria Draghija, ki ni dobil podpore v parlamentu. Zdaj ima Draghi teden dni časa za pridobitev zaupnice.

Dvigi so napovedani; se lahko to spremeni?

Evropska centralna banka je zavzela jasno stališče – julijski dvig vseh treh ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk, agresivnejši dvig v septembru in oktobru za 50 bazičnih točk ter v decembru ponovno za 25 bazičnih točk. "Pričakovanja trga so, da bo ECB do konca leta dvignila obrestno mero na okoli en odstotek," pravi Aleš Čačovič iz Triglav Skadi.

Ali bo ECB šla v tako hitro dvigovanje, je veliko vprašanje, meni Čačovič. "Po eni strani pri ECB ugotavljajo, da so se že pred dvigom obrestne mere obrestna pričakovanja na trgu precej povišala, poleg tega pa še kreditni pribitki med državami, po drugi strani pa se določeni gospodarski indikatorji že poslabšujejo predvsem zaradi visoke inflacije in ovir pri dobavnih verigah."

Vsi analitiki na razmere ne gledajo z enakimi očmi. Ivan Dražetić iz hrvaške družbe Intercapital pravi, da naslednji teden na zasedanju ECB pričakuje agresivnejši dvig vseh treh ključnih obrestnih mer. "ECB bi lahko dvignila ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk in ne za 25, kot so napovedali," je prepričan. Depozitna obrestna mera, ki je ta hip pri -0,5 odstotka, je edina negativna in bo z dvigom za 50 bazičnih točk prišla do nič odstotkov.

Problem: Evro vse bolj šibak

"V primeru, da ECB dvigne ključne obrestne mere zgolj za 25 bazičnih točk, lahko pričakujemo nadaljnje poglabljanje evra v primerjavi z dolarjem, kar bo še dodatno okrepilo inflacijske pritiske," pojasnjuje Dražetić. Ob tem kot primer navaja nafto brent – v dolarjih je cena nafte v letu dni pridobila 30 odstotkov, v evrih pa 54 odstotkov. Razlika je posledica šibkejšega evra.

"Vsakič, ko ameriška inflacija preseže konsenz, trg dvigne pričakovanja glede dvigovanja obrestnih mer in posledično se okrepi tudi dolar. Matematika je enostavna: Višja ameriška inflacija = močnejši dolar. Paradoksalno, a resnično," dodaja.

Ta teden smo prvič po letu 2002 videli izenačitev vrednosti dolarja in evra. Depreciacija evra glede na dolar je bila v EU v zadnji dekadi bolj ali manj zaželena, saj je blažila deflacijske pritiske. V trenutnem obdobju tako visoke inflacije pa vztrajno nižanje vrednosti evra že ni več tako dobrodošlo, saj so nastajajoči negativni učinki na inflacijo zaradi ponovnega zniževanja cen surovin in energentov (ki se vrednotijo v dolarjih) v EU blažji kot v ZDA. Zato se povečuje verjetnost, da se bo inflacija v ZDA znižala nekoliko hitreje kot v EU, dodaja Čačovič.

 

 

Hektika in novi odkupi obveznic?

Če bi svet ECB odstopil od svojih napovedi, bi to težko razumeli kot odločen boj proti inflaciji oziroma za gospodarsko okrevanje. "Kratkoročna sprememba stališča bi lahko dajala videz hektike, kar bi povzročilo še večjo nihajnost," meni Jovan Sikimic.

Zato meni, da se bo ECB držala začrtanih ukrepov. V luči v juniju doseženih visokih kreditnih pribitkov pri določenih državah, recimo Italiji in Grčiji, se je ECB odzvala. Napovedali so orodje za tako imenovano defregmentacijo donosnosti obveznic med državami. A ostalo je le pri napovedih. "Podrobnosti o tem orodju uradno še niso znane, zato ostaja še veliko ugibanj, kakšno bo dejansko orodje, kdaj in kako bo v uporabi in koliko bo imelo dejanske finančne moči za potrebe trga," opozarja Čačovič.

Podobno pravi tudi Sikimic, ki bi si želel vedeti več o napovedanem orodju. "Čeprav je jasno, da bodo uporabljena sredstva sterilizirana, torej formalno brez kvantitativnega sproščanja, je zaenkrat na voljo malo informacij za ocenjevanje nesorazmernosti razvoja trga, obsega nakupa, časa držanja obveznic, kombinacije zapadlosti in pogojenosti z javnimi financami."

lastni arhiv

Problematična Italija

"Primer Italije je nekoliko bolj zapleten," povzame Dražetić. Draghi mora pridobiti zaupanje v parlamentu, ohraniti mora integriteto široke koalicije, da bo Italija dobila 26 milijard evrov težak paket pomoči. "Ne vem, kako mu bo to uspelo," je skeptičen.

"ECB do zdaj še nikoli ni sprožala ukrepov za potrebe reševanja parcialnih težav v posameznih državah," izpostavlja Čačovič. ECB je javnosti že večkrat sporočila, da lahko svoj program odkupovanja ponovno zažene, če bodo za to izpolnjeni pogoji z vidika celotne monetarne unije. "Ti pa še zdaleč niso izpolnjeni, začenši z inflacijo in njihovimi inflacijskimi pričakovanji," dodaja Čačovič.

Zgodbo spremljamo in dopolnjujemo