Lahko Trump pomaga vzponu evra na račun dolarja?

Misija predsednika Donalda Trumpa, da radikalno prestrukturira svetovno gospodarstvo, je magnet za pesimiste, ki napovedujejo propad dolarja, vendar ne vzbuja dvomov pri tistih, ki trdno verjamejo v prevlado te valute v svetovnih financah. Vse razprave o grožnjah vlogi dolarja kot svetovne rezervne valute se nagibajo k domišljiji o propadu ameriške finančne prevlade ali k trdovratnim vzklikom TINA – There Is No Alternative (ni alternative). Veliko verjetnejša je počasna, a vztrajna evolucija v svet, v katerem različne države in valute imajo svoje sfere vpliva, kar pomeni odmik od nedavne unipolarne dobe.

Na svetu obstajajo alternativne valute, najboljša med njimi pa je evro. Da bi Evropa lahko uživala nekatere privilegije, ki so desetletja pripadali zgolj ZDA, evro ni nujno, da postane prevladujoča svetovna valuta. Niti dolar ne sme utrpeti tako velikega padca, kot ga je v prvi polovici 20. stoletja utrpela britanska valuta, ko se je razpadel britanski imperij.

Vendar pa je treba enotno valuto Evropske unije širše uporabljati v trgovalnih računih in kreditnem financiranju zunaj evrskega območja. Obstajajo ovire za to, vendar jih mora Evropa kljub temu premagati zaradi lastne varnosti v prihodnosti – ne le zaradi promocije valute. Evro že ima vlogo v tujini, a ta bi lahko bila večja.

"Govoriti o zamenjavi dolarja je napačno," pravi Karthik Sankaran, višji raziskovalec na področju geoekonomije na Quincy Institute for Responsible Statecraft v Washingtonu DC. "Pomislite na postopno regionalno izpodrivanje."

V preteklih obdobjih je bila uporaba valut bolj mešana, vendar so bile običajno vezane na zlato. Ni bilo obdobja, v katerem bi več fiat valut tekmovalo za prevlado, mi je povedal Sankaran, ki je tudi nekdanji strateg za naložbe v tuje valute. Nekateri se bojijo, da bi večvalutno obdobje povzročilo nestabilnost, saj bi vlagatelji lahko bežali iz ene valute v drugo kot odziv na finančne razmere. Toda prevlada dolarja je že prej povzročala probleme zaradi prelivanja monetarne politike – in zdaj zaradi Trumpovega carinskega plesa.

Obrestne mere centralne banke Federal Reserve so imele velik vpliv na krize v Južni Ameriki v 80. letih prejšnjega stoletja ter v Argentini, na Tajskem in v drugih državah na prelomu stoletja, pravi Sankaran. Meni tudi, da je veliko povpraševanje po varnih dolarskih sredstvih v začetku 2000-ih neposredno pripeljalo do svetovne finančne krize leta 2008. Brez dvoma bo zunaj ZDA prišlo do nadaljnih katastrof, ki jih bo povzročil dolar.

Poleg tega je predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde nedavno opozorila, da lahko vlagatelji, vključno s centralnimi bankami, že zapustijo dolar in se zatečejo k zlatu. To se je zgodilo v 30. in 70. letih prejšnjega stoletja in se ponovno dogaja danes. V zadnjih dveh letih se je delež zlata v svetovnih rezervah centralnih bank podvojil na 40 odstotkov.

Zlato in zagovornika TINA

Lagarde je priznala, da je zlato še vedno bolj priljubljeno od evra, ki je druga najbolj priljubljena valuta centralnih bank, vendar ostaja na približno 20 odstotkih rezerv. Zagovorniki TINA bi rekli, da to potrjuje njihovo trditev – vendar je to kratkovidno.

Zlato je omejeno sredstvo in je neuporabno za izdajanje računov, kredite ali plačila. Za dolgoročno diverzifikacijo rezerv je evro edina alternativa, je v poročilu prejšnji teden zapisala ekipa Citigroup. Med njihovimi argumenti so zapisali, da je evro že zdaj globalno bolj uporaben kot japonski jen, švicarski frank, britanski funt ali kitajski juan; ponuja boljše donose kot vsi ti, razen britanskega funta; in je enako varno zatočišče kot dolar, čeprav manj kot jen ali frank.

Vendar so rezerve centralnih bank najmanj zanimiv vidik mednarodnega življenja valute. Resnično pomembna je njena uporaba pri fakturiranju in financiranju trgovine: vse ostalo izhaja iz tega. Dolar še vedno prevladuje na teh področjih, čeprav toliko, kot bi lahko pričakovali.

Mednarodno trgovinsko fakturiranje na primer poteka v približno 55 odstotkih v dolarjih, v 30 odstotkih pa v evrih, kažejo podatki Banke za mednarodne poravnave. Delež evra v vseh čezmejnih kreditnih terjatvah zunaj evrskega območja je trenutno okoli 20 odstotkov, po podatkih BIS pa je pred krizo leta 2008 dosegel vrhunec, ki je bil nekoliko višji, v letu 2016 pa je padel na 15 odstotkov.

Dolarji so prevladujoči v offshore bančništvu (bančništvo v drugih državah) in na kapitalskih trgih – znani tudi kot evrodolarji –, vendar tudi evre posojajo offshore neevropske banke. Dejansko offshore posojila predstavljajo skoraj 30 odstotkov vseh čezmejnih posojil v evrih, prav tako po podatkih BIS.

Offshore posojila so odvisna od tega, ali banke lahko računajo na podporo države, ki izdaja valuto, v primeru krize. Amerika že od 60. let prejšnjega stoletja na različne načine zagotavlja nujna sredstva ali likvidnost tujim bankam. ECB je pred kratkim uvedla lastne posojilne linije za ključne države. Lahko se sprašujete, ali so bile linije ECB v celoti preizkušene ali koliko pritiska lahko centralna banka prenese brez skupnega evropskega fiskalnega varovala. Vendar pa obstaja tudi velika negotovost, ali bi Trump ali kateri koli sodobni republikanci danes podprli posojanje dolarjev tujim centralnim bankam s strani Feda – in to je le ena od groženj za globalno vlogo dolarja.

Evropa ima preplitke kapitalske trge

Vendar evru še vedno manjka pogoj, ki je nujen, da bi pridobil večjo vlogo v globalnih financah: dobra ponudba varnih sredstev, ki jih lahko kupijo imetniki evrov. To ne pomeni le zadostne količine državnih obveznic iz Nemčije ali drugih držav ali dolga na ravni EU, temveč tudi pomanjkanje širokega in globokega kapitalskega trga v regiji. Državne obveznice niso edina varna sredstva v ZDA; za to se štejejo tudi hipotekarne obveznice in visoko ocenjeni podjetniški dolgovi.

Evropa potrebuje obsežnejši kapitalski trg ne le za proizvodnjo takih sredstev, ampak tudi zato, da Evropejci lahko vlagajo evre v tuje kredite. Offshore trgi dolarja so rasli zaradi Američanov, ki so želeli kupiti tuje vrednostne papirje, in tujcev, ki niso želeli hraniti dolarjev v ameriških bankah. Evropejci imajo še vedno preveč svojih prihrankov v bankah, ki prinašajo slabe donose v primerjavi z Američani in Britanci.

Evropa mora te prihranke tudi mobilizirati za financiranje naložb v obrambo, infrastrukturo in druga področja, da bi spodbudila svojo rast, konkurenčnost in varnost. Ljudje to vedo že leta, poročilo nekdanjega predsednika ECB Maria Draghija pa je to ponovno potrdilo. Trump je problem nenadoma naredil le bolj oprijemljivega.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar